{"id":1035,"date":"2020-09-25T00:00:00","date_gmt":"2020-09-24T22:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ambica.jebelacesta.si\/2020\/09\/25\/smernice-za-novo-migracijsko-politiko\/"},"modified":"2020-09-25T00:00:00","modified_gmt":"2020-09-24T22:00:00","slug":"smernice-za-novo-migracijsko-politiko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/?p=1035","title":{"rendered":"Smernice za novo migracijsko politiko"},"content":{"rendered":"

Tekst si lahko v obliki pamfleta nalo\u017eite<\/em> tu<\/em><\/a>.<\/p>\n

UVOD<\/h2>\n

V neposredni bli\u017eini slovenske meje imamo opravka z najbolj akutno humanitarno krizo v Evropi. Tiso\u010de oseb se brez najnujnej\u0161e oskrbe stiska v nehumanih tabori\u0161\u010dih v Bosni in Hercegovini, ob poskusih, da bi obmo\u010dje zapustili, pa so soo\u010deni z nasiljem hrva\u0161ke policije, ki uhaja izpod nadzora in mo\u010dno stopnjuje napetosti v regiji. Kriza pa ne poteka le na ju\u017eni strani Kolpe – hkrati se namre\u010d znotraj meja Slovenije pove\u010duje \u0161tevilo delavcev, mater in otrok, ki zaradi birokratskih zapletov nimajo dostopa do najosnovnej\u0161ih pravic in ostajajo zunaj sistema ve\u010d let ali celo vse \u017eivljenje. To stanje je nevzdr\u017eno in ga je potrebno nemudoma nasloviti.<\/p>\n

Ta kriza ni samoumevna in nere\u0161ljiva, pa\u010d pa je proizvod treh desetletij slabih politi\u010dnih odlo\u010ditev na podro\u010dju migracij. V odsotnosti resnih migracijskih strategij je dr\u017eava dovolila, da je priseljevanje postala tema za politi\u010dno propagando. Na ta na\u010din je podro\u010dje postalo peskovnik za skrajno desne populiste in funkcionarje varnostnih agencij, medtem ko je bila resna razprava nemogo\u010da. Dosedanji ukrepi vlade so bili zato vsi represivni in politi\u010dno motivirani, z njimi pa se kriza ne re\u0161uje, temve\u010d poglablja. Ali lahko kak\u0161en politik resno trdi, da so dosedanji ukrepi na meji kakorkoli peljali k ureditvi razmer? Ali so zakonske omejitve pri urejanju bivanja za tujce kakorkoli prispevale k izbolj\u0161anju sistema? Nasprotno, regija hitro drvi novim krizam in mednarodnim sporom naproti, medtem ko v dr\u017eavi vlada birokratski kaos. \u017dal pa opa\u017eamo, da se odgovorni funkcionarji niso zmo\u017eni soo\u010diti z razmerami na terenu, njihovi novi predlogi pa nas peljejo k zaostrovanju razmer.<\/p>\n

Tako slovenska vlada kot dru\u017eba v celoti zato potrebujeta resen premislek o dosedanji politiki priseljevanja. S Smernicami za novo migracijsko politiko \u017eelimo odpreti nujno razpravo, na mizo postaviti nekatere predloge za druga\u010dno re\u0161evanje problemov in hkrati zahtevati ukrepe, ki so nujni za ubla\u017eitev nastalih kriz. Prihajamo v obdobje, ko bodo geopoliti\u010dne, ekonomske in klimatske spremembe povzro\u010dale vse mno\u017ei\u010dnej\u0161e selitve, globalne migracije pa bodo nedvomno zaznamovala \u017eivljenja vseh nas. Slovenija se ob tako velikih izzivih in tako klavrno zgodovino ukrepanja na podro\u010dju migracij ne more ve\u010d izogibati svoje odgovornosti. \u010cas je za druga\u010den pogled in za nov za\u010detek.<\/p>\n

PREGLED PROBLEMOV<\/h2>\n

Da bi razumeli, kak\u0161ni politi\u010dni ukrepi so potrebni za re\u0161evanje krize, je najprej potrebno identificirati klju\u010dne probleme. Zavedamo se, da so ti \u0161ir\u0161i od slovenskega konteksta in vklju\u010dujejo reforme na mednarodnem nivoju, vsekakor pa ima slovenska dr\u017eava \u017ee danes mo\u017enosti, da na svojem ozemlju ravna druga\u010de in tudi sooblikuje druga\u010dne evropske migracijske politike. Te so se namre\u010d izkazale kot slabe tako za migrante kot tudi dr\u017eavljane, Slovenijo pa postavljajo v izjemno slab polo\u017eaj. EU zaostruje svojo azilno in vizumsko politiko, krepi mejni nadzor in financira brutalne mejne re\u017eime v severni Afriki in Tur\u010diji \u017ee ve\u010d kot 30 let, zdaj pa militarizira tudi meje med nekdanjimi partnericami in celo med dr\u017eavami schengenskega obmo\u010dja. Ti ukrepi so terjali ve\u010d kot 30.000 \u017eivljenj v \u010dolnih na Mediteranu, v prikolicah in gozdovih na Balkanski poti in tudi v reki Kolpi, v ni\u010demer pa niso prispevali k ve\u010dji urejenosti migracij. Nasprotno, leta 2015 so pripeljali do najve\u010dje stopnje iregularnih migracij v sodobni evropski zgodovini, do grozljivih razmer v begunskih tabori\u0161\u010dih in politi\u010dnega nemira povsod po EU. Ustvarili so tudi ve\u010d milijard vredno tihotapsko industrijo in tiso\u010de ljudi pahnili v ilegalo, v surovo izkori\u0161\u010danje in su\u017eenjstvo. Sistemati\u010dno onemogo\u010danje legalnih migracij za prebivalce regij, ki so odvisne od evropske ekonomije, enostavno ne deluje in to vemo \u017ee 30 let. Slovenija pa \u017eal kot pridna u\u010denka sledi starim smernicam in brez premisleka o posledicah pove\u010duje prora\u010dun za mejni nadzor ter zaostruje svojo zakonodajo. To je postalo jasno tudi z ukrepi, ki jih je sprejemala v zadnjih letih in s katerimi je mo\u010dno zaostrila krizo. Za bolj\u0161e razumevanje situacije si zato pobli\u017eje oglejmo te ukrepe in njihove posledice:<\/p>\n

1. Protizakonito veri\u017eno vra\u010danja v BiH:<\/h3>\n

Prvi ukrep policije, ki je mo\u010dno zaznamoval razmere na terenu, je \u0161el v smer prepre\u010devanja domnevnih zlorab azilnega sistema. Da bi zmanj\u0161al \u0161tevilo prosilcev, ki po nekaj dneh zapustijo postopke in se odpravijo v druge dr\u017eave, je vrh policije z direktivo obmejnim policijskim postajam ukazal, naj prenehajo z izvajanjem individualnih postopkov in domnevno neupravi\u010dene prosilce skupinsko vra\u010dajo na Hrva\u0161ko. Pri tem se je skliceval na Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrva\u0161ke o izro\u010ditvi in prevzemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito, hrva\u0161kim policistom pa je celo podelil pooblastila za izvajanje postopkov na slovenskem ozemlju. U\u010dinek je bil povsem kontraproduktiven, saj so migracije od takrat bolj kaoti\u010dne, spro\u017eila pa se je slede\u010da dinamika:<\/p>\n

    \n
  1. \n

    Begunci po pre\u010dkanju meje ve\u010d ne pristopijo do prve policijske postaje, da bi zaprosili za azil in vstopili v azilni sistem, ampak se posku\u0161ajo preko neobljudenih obmo\u010dij prebiti do Ljubljane ali Italije, saj se (upravi\u010deno) bojijo, da jih bo slovenska policija vrnila v roke nasilnim hrva\u0161kim policistom, ki begunce brez postopkov vra\u010dajo v BiH.<\/p>\n<\/li>\n

  2. \n

    Tako se ni zmanj\u0161alo \u0161tevilo iregularnih prehodov meje, ampak le \u0161tevilo ljudi, ki se pri vstopu v dr\u017eavo registrirajo. Pove\u010dalo se je torej \u0161tevilo skupin, ki potujejo po nevarnih predelih in v gozdovih. To potrjujejo tako pri\u010danja beguncev kot tudi obmejnih prebivalcev, na ve\u010djo razpr\u0161enost migracij skozi neobljudena in nevarna obmo\u010dja pa ka\u017eejo tudi podatki policije.<\/p>\n<\/li>\n

  3. \n

    S tem je zrastla tudi vloga tihotapcev, saj so v zaostrenih razmerah pogosto edini, ki lahko beguncem pomagajo, da se izognejo vrnitvi. Teh je danes ve\u010d kot pred sporno direktivo, ne glede na ukrepe dr\u017eave pa postajajo integralni del sistema (kot so pokazale afere s tihotapskimi varnostniki v azilnem domu). \u0160tevilo tihotapcev se bo \u0161e naprej ve\u010dalo sorazmerno s \u0161tevilom obupanih ljudi, ki nimajo kam iti in nimajo drugih sredstev pre\u017eivetja, tudi \u010de slovenske zapore zapolnimo do zadnjega koti\u010dka.<\/p>\n<\/li>\n

  4. \n

    Nenadna rast \u0161tevila tihotapcev v priporu vzbuja upravi\u010dene skrbi o postopkih, po kateri se te osebe obto\u017euje, o smislu pripora oseb, ki bodo potem vrnjeni v druge dr\u017eave, ter seveda o vidni obremenitvi pravosodnega sistema, ki ga je ta ukrep spro\u017eil. Namesto ponovne ocene zaostrenega lova na tihotapce pa smo dobili novo sporno re\u0161itev: hitre sodne postopke in ostrej\u0161e kazni, s \u010dimer se o\u010ditno ni\u017ea standard dela pravosodnega sistema.<\/p>\n<\/li>\n

  5. \n

    Ko je policija prisilila begunce v iskanje nevarnej\u0161ih poti, se je pove\u010dalo tudi \u0161tevilo smrti, po\u0161kodb in trajnih obolenj. V Kolpi je bilo od leta 2018 zabele\u017eenih ve\u010d kot 20 utopitev tujcev, \u0161tevilo umrlih v gozdovih, gorah ali v prikolicah tovornjakov pa je mnogo ve\u010dja. V zvezi z o\u010ditno nesprejemljivimi posledicami svojih ukrepov slovenska vlada ni storila popolnoma ni\u010desar \u2013 pre\u0161tevanje mrtvih je postal zgolj normalen del varovanja meje.<\/p>\n<\/li>\n

  6. \n

    Normalni del varovanja meje pa je medtem na Hrva\u0161kem postalo tudi pretepanje, mu\u010denje in streljanje beguncev, ki jih Hrva\u0161ka nato v vse slab\u0161em stanju vra\u010da na bosansko mejo. Dr\u017eavni sistem veri\u017enega vra\u010danja beguncev na Hrva\u0161ko in preko nje v BiH, je nedvomno prispeval k porasti policijskega nasilja in kr\u0161itvam \u010dlovekovih pravic v regiji.<\/p>\n<\/li>\n

  7. \n

    Posledica ukrepa pa so tudi prenatrpana begunska tabori\u0161\u010da v BiH, v katerih so ujeti begunci, ki ve\u010d ne morejo zaprositi za azil v Sloveniji, niti se ne morejo vrniti nazaj. V njih vladajo nehumane razmere, lakota, bolezen, mraz in nasilje. Kapacitete so zapolnjene, ljudje spijo na tleh ali pa i\u0161\u010dejo prazne objekte. Najbli\u017eji tak\u0161en tabor se nahaja le 100 km od slovenske meje, a slovenska policija vra\u010da ljudi tja brez kan\u010dka premisleka, tudi ko gre za \u017eenske in otroke.<\/p>\n<\/li>\n

  8. \n

    Tabori\u0161\u010dne razmere se vse bolj vzpostavljajo tudi v Sloveniji, in sicer v postojnskem Centru za tujce \u2013 zaporu, v katerem so tujci zaprti po ve\u010d mesecev, pogosto brez jasnih utemeljitev in brez mo\u017enosti prito\u017ebe. Ministrstvo za notranje zadeve je junija 2020 pri\u010delo zapirati tudi prosilce za azil, ki morajo sedaj na odlo\u010ditev MNZ \u010dakati v Centru za tujce (namesto v Azilnem domu), \u010deprav Upravno sodi\u0161\u010de tak\u0161ne odlo\u010dbe omejitve gibanja redno zavra\u010da kot protipravne. To je pripeljalo do zaostritev razmer v Centru, do prenatrpanih kapacitet, neurejenih zdravstvenih in higienskih pogojev in prekora\u010ditev policijskih pooblastil. Zaradi tak\u0161nih izrednih razmer je poleti 2020 pri\u0161lo do serije protestov in gladovnih stavk s strani zapornikov.<\/p>\n<\/li>\n

  9. \n

    Opozoriti je potrebno tudi na to, da Slovenija z vra\u010danjem ljudi na Hrva\u0161ko po sporazumu iz leta 2006 (Uradni list RS \u2013 Mednarodne pogodbe, \u0161t. 8\/06) direktno kr\u0161i evropsko zakonodajo. Sporazum po vstopu Hrva\u0161ke v Evropsko Unijo namre\u010d ni ve\u010d veljaven, saj so \u010dlanice EU dol\u017ene spo\u0161tovati enotno zakonodajo EU in ne morejo samovoljno sklepati sporazumov, ki so v nasprotju z mednarodnimi zakoni.<\/p>\n<\/li>\n

  10. \n

    Nenazadnje pa je ob militarizaciji meje in mno\u017ei\u010dnemu vra\u010danju poleg kr\u0161itev \u010dlovekovih pravic potrebno opozoriti tudi na korupcijska tveganja, ki spremljajo nenehno dograjevanje nadzornega mehanizma, ne da bi ta dajal oprijemljivih rezultatov. Kako lahko dr\u017eava upravi\u010duje novo postavljanje ograj, nakup opreme in stotine novih zaposlitev za izvajanje ukrepov, ki so bili do zdaj o\u010ditno kontraproduktivni, in s katerimi naj bi se varovalo mejo, ki je v naslednjih letih po hrva\u0161kem vstopu v schengensko obmo\u010dje sploh ve\u010d ne bo?<\/p>\n<\/li>\n<\/ol>\n

    2. Sistemsko izklju\u010devanje:<\/h3>\n

    Drugi problemati\u010dni ukrep Ministrstva za notranje zadeve je bil birokratski in je \u0161el v smer zmanj\u0161evanja privla\u010dnosti (t.i. \u201cpull faktor\u201d) Slovenije za iregularne migracije, ter pove\u010danje u\u010dinkovitosti vra\u010danja. Gre predvsem za spremembe Zakona o tujcih in Zakona o mednarodni za\u0161\u010diti, ki naj bi onemogo\u010dale domnevne zlorabe sistema. V to kategorijo spadajo tudi notranje direktive upravnim enotam, ki jim narekujejo prijavljanje porok tujcev in onemogo\u010danje zdru\u017eevanja dru\u017ein tukaj \u017eive\u010dim osebam. Tudi ti ukrepi niso prispevali k ve\u010dji urejenosti priseljevanja \u2013 velika ve\u010dina ljudi v Slovenijo namre\u010d vstopa na regularen na\u010din in jim je s temi postopki to le ote\u017eko\u010deno, medtem ko na iregularne migracije nimajo vidnega vpliva.<\/p>\n

    Posledice so slede\u010de:<\/p>\n

      \n
    1. \n

      V Sloveniji skokovito nara\u0161\u010da \u0161tevilo oseb, ki so nedokumentirane in si ne morejo nikakor urediti statusa. Dale\u010d najve\u010d jih je vstopilo na regularen in zakonit na\u010din – preko delovnih, turisti\u010dnih, \u0161tudentskih ali dru\u017einskih dovoljenj, ki pa so jim iz razli\u010dnih razlogov prenehali veljati in si jih znotraj Slovenije ne morejo podalj\u0161ati. Za mnoge velja, da se de fakto ne morejo vrniti v svoje dr\u017eave ali nimajo funkcionalnih ambasad, zaradi \u010desar v Sloveniji, kjer imajo slu\u017ebe in dru\u017eine, nadaljujejo z iregularnim bivanjem.<\/p>\n<\/li>\n

    2. \n

      Nedokumentiranost ljudi sili v sivo ekonomijo in izkori\u0161\u010danje, v tem \u010dasu pa nimajo dostopa do zdravstvenega ali socialnega sistema. Ker dr\u017eava zaostruje administrativne ovire pri urejanju dovoljenj za bivanje (prstne odtise je potrebno oddati zunaj Slovenije, vi\u0161a se cenzus potrebnih prihodkov za bivanje dru\u017ein, zamujene roke ali spremembe statusa se sankcionira z izgonom iz dr\u017eave\u2026), se mno\u017eica delavcev, mladoletnikov in dru\u017ein, ki v Sloveniji \u017ee dela in se \u0161ola, znajde v postopkih odstranitve. Ker je dr\u017eava izbrisala vse poti do legalizacije teh oseb, jih sili v skrivanje, v izogibanje registraciji, policijskim postopkom itd\u2026<\/p>\n<\/li>\n

    3. \n

      V podobnih situacijah se znajdejo tudi prosilci za azil in druge osebe, ki so v Slovenijo vstopile na iregularen na\u010din. Ti se v primeru zavrnitve prav tako znajdejo v postopku odstranitve, ki najve\u010dkrat ni izvedljiv, predvsem pa ni racionalen. V teoriji se tak\u0161ne osebe vrne \u201cna avion in domov\u201d, v praksi pa se najve\u010dkrat zgodi, da jih policija nima kam vrniti in zato osebe pre\u017eivijo do eno leto zaprte v Centru za tujce, ali pa brez dovoljenja za delo ve\u010d let \u017eivotarijo na t.i. za\u010dasnem zadr\u017eevanju. Gre za ve\u010dletno psiholo\u0161ko in fizi\u010dno iz\u010drpavanje ljudi v upanju, da bodo podpisali papirje za lastno deportacijo. Tak\u0161no siljenje v vrnitve za vsako ceno pa ve\u010dkrat rezultira tudi v kr\u0161itvah \u010dlovekovih pravic ali celo smrti deportirancev.<\/p>\n<\/li>\n

    4. \n

      Te osebe predstavljajo tudi izjemno administrativno breme tako za upravne enote kot policijo – ti morajo posve\u010dati znatna sredstva postopkom, ki ne peljejo nikamor. Z leti se tak\u0161ni primeri kopi\u010dijo in predstavljajo vse ve\u010djo sivo cono nere\u0161enih zadev upravnega sistema.<\/p>\n<\/li>\n

    5. \n

      V sklopu restriktivnih ukrepov za tujce je tudi problemati\u010dna direktiva, ki upravnim enotam narekuje rasno profiliranje in policijsko prijavljanje oseb, ki \u017eelijo registrirati poroko s slovenskim partnerjem. Tako je policija nalogo preverjanja pristnosti zvez odvzela za to pristojnim organom in si sama vzela pravico, da brez ugotovitvenega postopka odlo\u010da o zvezah slovenskih partnerjev s tujci, ter samovoljno prekinja postopke sklenitve zakonskih zvez. To je ve\u010dkrat peljalo do protipravnih priporov tujcev, zasegov listin in oviranja postopkov urejanja dru\u017einskega \u017eivljenja \u2013 nazadnje pa celo do rednega policijskega ustrahovanja slovenske dr\u017eavljanke na njenem domu z namenom izgona njenega tujega partnerja.<\/p>\n<\/li>\n

    6. \n

      Drug tak\u0161en ukrep pa je zapiranje tujcev z neurejenimi dokumenti v Center za tujce. Gre za izreden ukrep, namenjen osebam, ki predstavljajo resno nevarnost za javni red in mir ali so izkazali izrazito begosumnost, kar seveda za ve\u010dino oseb, ki dlje \u010dasa bivajo v Sloveniji, ne velja. Toda zapiranje v Center o\u010ditno ni namenjeno prepre\u010devanju pobegov teh oseb, ampak opravlja funkcijo psiholo\u0161kega pritiska, da se izsili njihovo privolitev v prostovoljno deportacijo. Na ta na\u010din so tujci brez zakonske podlage zaprti tudi po eno leto \u2013 \u010das, v katerem ima policija popolno diskrecijo upravljanja z njihovimi pravicami. Ni\u010d nenavadnega, da v Centru za tujce neprestano prihaja do samomorov, samopo\u0161kodovanja, gladovnih stavk in drugih obupanih poskusov, s katerimi \u017eelijo zaporniki opozoriti nase. Namesto da bi to obmo\u010dje brezpravnosti odpravila, pa MNZ v novih predlogih zakona o tujcih \u0161iri definicijo begosumnosti na prakti\u010dno vse tujce, ki si v Sloveniji posku\u0161ajo urediti bivanje.<\/p>\n<\/li>\n

    7. \n

      U\u010dinek takega ravnanja je lahko le eden: policija za prikazovanje u\u010dinkovitosti polni statistike s spornimi deportacijami tujcev, ki si posku\u0161ajo urediti bivanje in za to izpolnjujejo vse pogoje. Ti tujci se v upravi\u010denem strahu pred deportacijo zdaj izogibajo vseh postopkov in nadaljujejo z bivanjem brez dokumentov.<\/p>\n<\/li>\n<\/ol>\n

      RE\u0160ITVE<\/h2>\n

      Kot izto\u010dnice za razmislek o druga\u010dni migracijski politiki predlagamo tri temelje za politi\u010dno reorientacijo: relokacijo, integracijo in amnestijo.<\/p>\n

      1. Relokacija<\/h3>\n

      naslavlja situacijo v neposredni bli\u017eini Slovenije. Njeno na\u010delo je preprosto: humanitarno krizo na Balkanu je potrebno re\u0161evati s humanitarnimi ukrepi, ne z represijo.<\/p>\n

      Policijski sindikat sam priznava, da na meji v resnici opravlja Sizifovo delo, saj ljudje iz tabori\u0161\u010d prihajajo ne glede na \u0161tevilo vrnitev. Re\u0161itve sicer i\u0161\u010de v zaostritvi zakona o mednarodni za\u0161\u010diti, a bi svoje delo najbolj poenostavili s priznanjem, da je situaciji na Hrva\u0161kem in v BiH dosegla kriti\u010dno to\u010dko in je iluzorno razmi\u0161ljati, da bo z vse okrutnej\u0161im vra\u010danjem prosilcev za azil v te razmere njihovo \u0161tevilo kaj manj\u0161e. Slovenske oblasti sicer rade poudarjajo, da si morajo evropske dr\u017eave deliti breme re\u0161evanja begunske krize, a sama na tem podro\u010dju po\u010dne izjemno malo: smo na repu dr\u017eav v EU po podelitvi statusov mednarodne za\u0161\u010dite, po \u0161tevilu prosilcev pa mo\u010dno zaostajamo celo za Mad\u017earsko. V primeru begunskih ladij, ki se potapljajo v Mediteranu, evropske dr\u017eave redno prevzemajo odgovornost za sprejem. Slovenija pa ima v neposredni bli\u017eini meja prav tak\u0161no potapljajo\u010do se ladjo \u2013 to so begunska tabori\u0161\u010da na Balkanski poti \u2013 a za njihovo re\u0161evanje ne po\u010dne ni\u010desar.<\/p>\n

      Zato predlagamo slede\u010de ukrepe v smeri re\u0161evanja krize:<\/p>\n

        \n
      1. \n

        Policija mora nemudoma prenehati s protizakonitimi mno\u017ei\u010dnimi vra\u010danji na Hrva\u0161ko in za\u010deti v skladu z mednarodnimi humanitarnimi standardi individualno obravnavati osebe, ki zaprosijo za azil.<\/p>\n<\/li>\n

      2. \n

        Slovenija naj iz tabori\u0161\u010d v BiH nemudoma sprejme 1000 prosilcev za azil. Ti prosilci se bodo tako ali druga\u010de v naslednjih mesecih zna\u0161li na na\u0161ih mejah, kot ka\u017eejo izku\u0161nje, bo policija mnoge izmed njih obravnavala tudi po desetkrat ali ve\u010d. Neposreden sprejem bi odrezal tako nasilno vlogo hrva\u0161kih policistov kot tudi vlogo tihotapcev, poenostavil administrativne postopke in razbremenil policijo.<\/p>\n<\/li>\n

      3. \n

        Slovenija naj prevzame aktivno vlogo pri opozarjanju evropskih institucij in pritiska na dr\u017eave \u010dlanice, naj s podobnimi programi pospe\u0161ene relokacije naslovijo humanitarno krizo v Bosni in Hercegovini.<\/p>\n<\/li>\n

      4. \n

        Prebivalcem ob meji je potrebno vrniti okolje v normalno stanje, odstraniti ograje in sprejemati prosilce za azil v azilne postopke na policijskih postajah na mejnih prehodih, namesto da se jih preusmerja v notranjost dr\u017eave po divjini.<\/p>\n<\/li>\n<\/ol>\n

        2. Integracija<\/h3>\n

        Naslavlja razmere, ki so nastale zaradi dolgoletne politike odvra\u010danja, ki je mnogim onemogo\u010dila vklju\u010ditev v sistem. Zato je nastal sivi trg, ki ga je potrebno nasloviti na na\u010din, da se delavcem, dru\u017einam, mladoletnikom in drugim tujcem poenostavi administrativne postopke pri pridobivanju dovoljenj.<\/p>\n

        Medtem ko se pove\u010duje \u0161tevilo programov, namenjeno integraciji tujcev, se odpravljajo vzvodi, po katerih bi se ti dejansko lahko vklju\u010dili v slovensko dru\u017ebo. Iz prakse vemo, da bodo ljudje brez dostopa do trga dela, stanovanj in socialnih pravic, ostali na robu dru\u017ebe. Integracijski programi bodo imeli smisel \u0161ele, ko bodo odpravljene nesmiselne administrativne komplikacije in dolo\u010dbe, ki ljudi dr\u017eijo v izkori\u0161\u010devalskih razmerjih.<\/p>\n

        Za to predlagamo slede\u010de spremembe:<\/p>\n

          \n
        1. \n

          Slovenija naj skraj\u0161a izjemno dolgotrajne azilne postopke in se loti u\u010dinkovitej\u0161ega sistema vklju\u010devanja in nastanitve. Tu velja opozoriti, da je dr\u017eava za potrebo (popolnoma neuspe\u0161nega) varovanja meje zaposlila ve\u010d sto ljudi, odlo\u010devalcev v azilnih postopkih pa je zgolj 16 in povpre\u010dno izdajo manj kot 2 odlo\u010dbi na mesec. Zaposlila ni niti novih socialnih delavcev ali novih organizatorjev, ki so nujni za to, da azilni sistem funkcionira. \u0160e huje je z nastanitvijo tako prosilcev za azil kot oseb s priznano mednarodno za\u0161\u010dito, kjer se v petih letih kljub veliki porabi sredstev ni premaknilo skoraj ni\u010d. \u017de ob najmanj\u0161em pove\u010danju \u0161tevila pro\u0161enj so kapacitete v azilnih domovih zasedene, osebe s priznanim statusom pa ste\u017eka pridejo do stanovanja na trgu. Razporeditev sredstev je o\u010ditno nesorazmerna in iracionalna. Potrebna je resna reorganizacija kontingentnega na\u010drta.<\/p>\n<\/li>\n

        2. \n

          Slovenija naj nemudoma odpravi nesmiselno dobo 9ih mesecev, ki jih morajo prosilci za azil \u010dakati na delovno dovoljenje. Ta praksa nas prav tako postavlja na rep Evrope, medtem ko dr\u017eave, kot je \u0160vedska, to omogo\u010dijo \u017ee prvi dan po vlo\u017eeni pro\u0161nji. Tak\u0161na vklju\u010ditev na trg dela, v \u0161olski in socialni sistem Slovenije je klju\u010den za integracijo, hkrati pa stro\u0161kovno bistveno bolj smiseln, kot je sedanji re\u017eim, ki prosilce za 9 mesecev priklene na odvisnost od azilnega doma.<\/p>\n<\/li>\n

        3. \n

          Slovenija naj odpravi nesmiselno dolo\u010dbo, po kateri morajo tujci, ki dokumentacijo za bivanje in delo v Sloveniji urejajo prvi\u010d, to storiti zunaj Slovenije. Ne le, da je tak\u0161en birokratski ovinek pripeljal do preobremenitve veleposlani\u0161tev in finan\u010dno obremenil delavce, ampak je tudi mo\u010dno o\u0161kodoval osebe, ki so v Sloveniji bivale z druga\u010dnimi statusi in se v svoje dr\u017eave iz objektivnih razlogov ne morejo vrniti \u2013 ti Slovenije zdaj ne morejo zapustiti, delodajalci pa jih ne smejo zaposliti.<\/p>\n<\/li>\n

        4. \n

          Naj se dovoljenje za za\u010dasno prebivanje v Republiki Sloveniji izda tudi \u017ertvam nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki jih je vse ve\u010d. Kar nekaj delavk in delavcev, ki so do\u017eiveli nezakonito odjavo iz OZZ in so zaradi tega dejstva v zakonitem roku vlo\u017eili to\u017ebo pri Delovnem in socialnem sodi\u0161\u010du, obenem pa so \u0161e podali kazenske ovadbe zoper podjetja ali odgovorne osebe, so sedaj v izjemno nezavidljivem polo\u017eaju, za katerega nikakor niso odgovorni. Ker pa imajo te osebe v \u010dasu, ko si posku\u0161ajo urediti situacijo, prakti\u010dno onemogo\u010den dostop do pravic iz socialnega zavarovanja, jim je potrebno omogo\u010diti dostop do denarne socialne pomo\u010di.<\/p>\n<\/li>\n

        5. \n

          Dostop do denarne socialne pomo\u010di naj se omogo\u010di tudi \u017ertvam trgovine z ljudmi, \u017ertvam nezakonitega zaposlovanja in \u017ertvam nasilja v dru\u017eini, ki jim je bilo izdano dovoljenje za za\u010dasno prebivanje.<\/p>\n<\/li>\n

        6. \n

          Ministrstvo za notranje zadeve mora nemudoma prenehati z izvajanjem direktive \u0161t. 211-90\/2008\/2 (1321-03), ki upravnim enotam nalaga nezakonito diskriminiranje pri prijavah zakonskih zvez. Ukrep, ki osebam z neurejenim statusom, zgolj na podlagi dr\u017eave izvora, odreka osnovno \u010dlovekovo pravico do zdru\u017eevanja z dru\u017eino nima mesta v nobeni sodobni demokrati\u010dni dru\u017ebi.<\/p>\n<\/li>\n

        7. \n

          Slovenija naj odstopi od bilateralnih sporazumov, ki delavce iz republik biv\u0161e Jugoslavije in drugih dr\u017eav ve\u017ee v su\u017eenjska razmerja z delodajalci in jim v \u010dasu bivanja onemogo\u010da dostop do osnovnih socialnih pravic. V praksi lahko vidimo, da je to omogo\u010dilo izjemno \u0161iroko polje izkori\u0161\u010danja in bede, ki so jo delavci pripravljeni pretrpeti v upanju, da bodo po opravljeni dvoletni tlaki vendarle pridobili prost dostop do trga dela in poiskali bolj\u0161e delodajalce. Da se ohrani priborjene delavske standarde je nujno zagotoviti enake pravice vsem, ki so zaposleni v Sloveniji.<\/p>\n<\/li>\n<\/ol>\n

          3. Amnestija<\/h3>\n

          Naslavlja problem nedokumentiranih prebivalcev, ki so ujeti v dolgoletnih postopkih. V prvi vrsti bo s tem ukrepom odpravljen krut in ne\u017eivljenjski sistem birokratske diskriminacije, ki del prebivalstva leta dr\u017ei v nesprejemljivih razmerah.<\/p>\n

          Slovenija ima travmati\u010dne izku\u0161nje z izbrisom, ko je z birokratskimi ovirami odvzelo veliki skupini ljudi mo\u017enost za normalno bivanje v sistemu. Nobenega razloga ni, da bi ponavljala te napake leta 2020, saj ima hkrati izku\u0161njo, kako uporabiti mehanizme, da tak\u0161ne anomalije odpravlja. Po \u0161tevilnih letih izvajanja nedelujo\u010dih ukrepov je pri\u0161el \u010das, da odpravi negativne posledice svojih birokratskih zmot in ljudem, ki v Sloveniji dlje \u010dasa bivajo, delajo, se \u0161olajo, ali imajo dru\u017einske in socialne vezi, omogo\u010di pot do formalne legalizacije. Podobno so v ZDA storili (pod Reaganovo administracijo!) za 3,5 milijona nedokumentiranih oseb, te prakse pa so se poslu\u017eili tudi v \u0160paniji, Franciji, na Portugalskem in v Italiji.<\/p>\n

          To vklju\u010duje naslednje poteze:<\/p>\n

            \n
          1. \n

            Upravne enote naj omogo\u010dijo nedokumentiranim osebam, da se v dolo\u010denenem \u010dasovnem obdobju registrirajo za program amnestije. Ta zadeva vse osebe, ki so v postopkih urejanja bivanja ve\u010d kot eno leto in dr\u017eava za njih ni na\u0161la ustrezne re\u0161itve.<\/p>\n<\/li>\n

          2. \n

            V kolikor oseba izpolnjuje pogoje, se ji omogo\u010di pridobitev za\u010dasnega enotnega dovoljenja za bivanje in delo. To bi bistveno zmanj\u0161alo administrativne stro\u0161ke, hkrati pa bi uredilo nastajajo\u010di sivi trg in mnogim, ki sedaj ne morejo bivati, delati ali se \u0161olati (v nekaterih primerih pa niti skleniti zakonske zveze), omogo\u010dilo vstop v sistem. U\u010dinek na nove prihode bo ni\u010den, tako finan\u010dno kot sistemsko pa bo za dr\u017eavo to velika razbremenitev.<\/p>\n<\/li>\n

          3. \n

            Slovenija mora nujno prenehati z deportacijami dolgoletnih prebivalcev in prisilnimi vra\u010danji v nevarne dr\u017eave, ter dosledno upo\u0161tevati na\u010dela nevra\u010danja. Tak\u0161ne nehumane, neodgovorne in tudi drage deportacije dokazano nimajo u\u010dinkov na priseljevanje, najve\u010dkrat pa doletijo osebe, ki imajo v Sloveniji mo\u010dne socialne vezi.<\/p>\n<\/li>\n

          4. \n

            Nemudoma je potrebno zapreti Center za tujce, ki ne opravlja nobene koristne funkcije, povzro\u010da pa izjemno \u0161kodo v \u017eivljenju nedol\u017enih posameznikov. Gre za prostor pravne sivine, kakr\u0161nega si dr\u017eava ne bi smela dovoliti.<\/p>\n<\/li>\n<\/ol>\n

            ZAKLJU\u010cEK<\/h2>\n

            Ve\u010dino predlaganih ukrepov je mo\u017eno uveljaviti nemudoma in v okviru trenutne zakonodaje. Slovenija ima na voljo vse pravne, organizacijske in finan\u010dne mehanizme, da se loti migracijskih vpra\u0161anj na drug na\u010din. Te mehanizme v veliki meri uporablja \u017ee danes, a se na\u010din uporabe ka\u017ee kot kontraproduktiven. Tako delavcem na upravnih enotah, socialnim in pravnim slu\u017ebam, prebivalcem obmejnih regij in celo policiji je jasno, da sedanji na\u010dina delovanja ni vzdr\u017een in nujno pelje v novo krizo. \u010cas je, da se dr\u017eavne kapacitete za\u010dne uporabljati na druga\u010den, bolj smiseln in human na\u010din. \u010cas je za nov za\u010detek.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

            Tekst si lahko v obliki pamfleta nalo\u017eite tu. UVOD V neposredni bli\u017eini slovenske meje imamo opravka z najbolj akutno humanitarno krizo v Evropi. Tiso\u010de oseb […]<\/a><\/p>\n<\/div>","protected":false},"author":7,"featured_media":1034,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-1035","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-delovna-skupina-za-azil"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1035","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1035"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1035\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1034"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1035"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1035"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1035"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}