V Slovenijo sem pri\u0161el leta 2015. Z avtobusi so nas pripeljali iz Srbije in ko smo \u010dakali na prehod slovensko-avstrijske meje, so nam razlo\u017eili, da je tudi Slovenija del Evropske Unije, kjer lahko zaprosimo za azil. Takrat smo trije prijatelji iz Afganistana iztopili iz vrste tiso\u010dih ljudi, ki so \u010dakali na transport v Nem\u010dijo, in odkorakali do policije. Zaprosili smo za azil.<\/p>\n
Nastanili so nas v azilnem domu Vi\u010d. Kmalu sem spoznal celo Ljubljano. Dobil sem veliko prijateljev, po\u010del sem kup stvari in bil ves \u010das naokrog. Prijatelji so mi govorili, da sem \u017ee pravi Ljubljan\u010dan.<\/p>\n
V azilnem domu so delovale organizacije za pomo\u010d beguncem. Vklju\u010dil sem se v vse njihove dejavnosti. Glasbenik sem. In tudi slikar. Radi so videli, da sem prihajal, saj so se lahko pohvalili z mojimi izdelki. Jaz pa sem mislil, da se mi bodo dejavnosti obrestovale pri pridobivanju papirjev. Ni mi bilo sicer preve\u010d v\u0161e\u010d, da so mnogokrat delavnice trajale le nekaj minut. Toliko, da smo se fotografirali. Potem je bilo konec. Ampak jaz sem sam nadaljeval z risanjem in slikanjem, porisal sem mnogo sten v azilnem domu in ustvaril slike, ki so visele po hodnikih.<\/p>\n
\u010cez nekaj mesecev sem dobil negativ.<\/p>\n
Kar naenkrat se mi je svet sesul pred o\u010dmi. Nisem mogel verjeti, da mi je dr\u017eava, ki sem jo tako vzljubil in se vanjo tako vklju\u010dil, zavrnila mednarodno za\u0161\u010dito. Rekli so, da nimam dokazov, da sem ogro\u017een. Kako naj prinesem dokaz, da mi je va\u0161ki imam, povezan s talibani, grozil s smrtjo, ker sem igral glasbo? Ali bi mi moral izdati papir z namero o umoru? Ne, tega res nisem imel. Ampak takrat prav nobenemu iz Afganistana niso podelili statusa. Nekdo ni imel dokazov, drugi se lahko preseli v Kabul. Afganistan je varna dr\u017eava, to je bila politika Slovenije. Tudi moja dva prijatelja sta dobila negativ. Vsi Afganistanci v tistem letu. \u0160e zdaj ne razumem, zakaj so nam takrat na \u0160entilju rekli, da lahko zaprosimo za azil, \u010de so vedeli, da ga ne bomo dobili. Lahko bi \u0161li naprej v Nem\u010dijo, kot vsi drugi. Ve\u010dina si je uspela urediti papirje, a od nas treh nih\u010de.<\/p>\n
Po negativu sem hodil po Ljubljani z debelo mapo potrdil, ki sem jih prejel od organizacij, ki naj bi pomagale beguncem. Sodeloval sem na mnogih njihovih projektih in dobil mnogo potrdil. A ko sem dobil negativ in sem jih klical na pomo\u010d, so mi vsi obrnili hrbet. Nih\u010de ve\u010d me ni poznal. Vsi so mi rekli samo: \u201c\u017dal mi je.\u201d Papirje sem odnesel do odvetnice, ki mi je razlo\u017eila, da mi vsa ta potrdila ne morejo ni\u010d pomagati. Nisem razumel. Zakaj sem hodil na vse te delavnice, \u010de ne za to, da bo Slovenija razumela, da se \u017eelim vklju\u010diti, da se \u017eelim potruditi postati del svojega novega okolja?<\/p>\n
Kljub slabim obetom sem se odlo\u010dil vlo\u017eiti prito\u017ebo. Za razliko od mojih dveh prijateljev, ki sta pobegnila v Italijo, sem se odlo\u010dil, da se bom boril za svoj novi dom. A zdaj sem \u017eivljenje v azilnem domu videl iz druge plati. Videl sem, da je cel azilni sistem mafija. Ljudje, ki se okori\u0161\u010dajo na ra\u010dun beguncev. Ljudje, ki pravijo, da \u017eelijo pomagati, a ko rabi\u0161 pomo\u010d, te ne poznajo ve\u010d. Organizacije, ki slu\u017eijo veliko denarja z aktivnostmi za begunce, a ko dobi\u0161 negativ, jih ne zanima\u0161 ve\u010d. Ampak jaz ne rabim aktivnosti in delavnic in igric. Odrasel \u010dlovek sem. Potrebujem papirje! Dovoljenje za delo in bivanje! Za\u0161\u010dito pred preganjanjem!<\/p>\n
Enkrat sem izvedel, da je ena od teh organizacij dobila 80.000 evrov za organizacijo proslave ob Dnevu beguncev. Seveda sem v \u0161oku to obesil na veliki zvon. Kaj smo dobili begunci od te organizacije? Vsak en svin\u010dnik.<\/p>\n
Kmalu me je v pisarno poklical direktor. Zasli\u0161eval me je, od kje vem to informacijo. Nisem mu povedal. Na mizo je polo\u017eil 10 evrov in me prosil, naj bom tiho, in da \u010de \u0161e kaj rabim, naj mu kar povem. Res? 10 evrov? 10 evrov podkupnine? Begunci smo res poceni, ampak tako zelo pa ne.<\/p>\n
\u010cedalje te\u017eje mi je bilo gledati vso to mafijo azilnega doma. Vsi po vrsti slu\u017eijo na ra\u010dun beguncev, medtem ko smo mi dobivali po 18 evrov \u017eepnine mese\u010dno. Povejte mi, 18 evrov na mesec, ali so to \u010dlovekova pravice, po katere smo pri\u0161li? Z 18 evri na mesec postane\u0161 kot otrok, ne more\u0161 si niti kupiti jedi, ki ti je v\u0161e\u010d, ali iti s prijatelji na kavo. Odvisen si od \u0161ampona, ki ti ga dajo, od \u010daja, ki ti ga skuhajo. Te\u017eko je to, \u010de si enkrat \u017ee bil odrasel.<\/p>\n
Zaradi obupa ob negativu in vse te situacije sem za\u010del propadati kot \u010dlovek. Uni\u010deval sem se. Bil sem samo \u0161e senca samega sebe. A sem vztrajal. Res sem si \u017eelel ostati tukaj. Boril sem se, a hkrati sem se ubijal. Vsi, ki me poznajo, vejo, da takrat nisem bil dobro. Vmes je v Afganistanu umrla tudi moja \u017eena. Raka je imela. Mala h\u010derkica je ostala pri moji mami. Jokal sem \u0161e in \u0161e.<\/p>\n
Po zadnjem negativu so me vtaknili v Postojno. Postojna je center za deportacijo. Ampak nisem sodeloval z njimi, saj vendar nisem nor. V svojo dr\u017eavo se ne morem nikoli ve\u010d vrniti. Tam me \u010daka samo smrt. Po nekaj mesecih tega zapora so me le izpustili ven, a preden sem \u0161el, mi je in\u0161pektor ukazal, naj se poberem iz dr\u017eave, saj me bo sicer ponovno strpal v Postojno in takrat res deportiral. Pa klub temu nisem \u0161el. Kljub temu, da sem pristal na ulici. Prijazna starej\u0161a gospa me je vzela k sebi na dom. \u0160e vedno sem se trudil vklju\u010devati se v okolje. Prirejal sem razstave svojih slik, nastopal sem na koncertih. In \u0161e vedno sem se uni\u010deval.<\/p>\n
\u010cez \u010das me je pritisk uni\u010dil, nisem mogel ve\u010d. Ko sem izvedel, da me policija i\u0161\u010de na domu, sem razumel, da je pri\u0161el \u010das za deportacijo. Spakiral sem svoje stvari in pobegnil. Pri\u0161el sem do Barcelone, kjer sem \u0161e zdaj. \u0160e vedno \u010dakam na papirje, a imam vsaj upanje, da jih bom dobil. \u0160panija je velika dr\u017eava, ampak niti enkrat do zdaj nisem sli\u0161al, da bi kdorkoli rekel, da je Afganistan varna dr\u017eava. Ko sem pri\u0161el, so mi policisti rekli, da imam prstne odtise v Sloveniji. Zbal sem se, da me bodo poslali nazaj. Pa me niso, rekli so, naj ne skrbim, Slovenija je ena majhna vas, tja ne po\u0161iljajo. Tam ne poskrbijo za \u010dlovekove pravice. Res je. Slovenija zame sploh ni Evropska Unija. Z nami so delali nizkotno. Kako naj vam razlo\u017eim, kako poni\u017eujo\u010de je, ko pobegne\u0161 pred smrtjo, pa ti re\u010dejo, da ni nobenega problema, \u010de se vrne\u0161 nazaj. Rekli so mi, da lahko neham igrati glasbo, pa ne bom ogro\u017een. Kako lahko to re\u010dejo? Glasbenik sem, kako naj preneham igrati glasbo? Lahko bi mi tudi rekli, naj preneham dihati, pa me Talibani ne bojo ubili, ker bom \u017ee sam prej umrl. Res dobra re\u0161itev.<\/p>\n
Veselim se dneva ko bom dobil papirje. Veste kaj bom naredil? Vrnil se bom v Slovenijo in \u0161el obiskat mojega in\u0161ektroja v Postojno. Vrgel mu bom svoj potni list v obraz in ga vpra\u0161al, zakaj je Slovenija edina dr\u017eava, ki ne priznava vojne v Afganistanu.<\/p>\n
Do takrat pa bom \u0161e naprej v Barceloni vozil turiste s svojo rik\u0161o. Veste, da sem se zna\u0161el v izboru najbolj\u0161ih fotk Barcelone iz leta 2019? Zato ker je moja rik\u0161a tako lepo prazni\u010dno okra\u0161ena, cela atrakcija sem. V Sloveniji nisem nikoli dobil delovnega dovoljenja. Tukaj pa delam \u017ee od za\u010detka. Vozim rik\u0161o. Tudi slikam \u0161e vedno. Zadovoljen sem. Ampak priznam, grenak okus mi ostaja ob misli na Slovenijo. Tam sem izgubil dve leti svojega \u017eivljenja. In tam sem imel tudi veliko prijateljev. \u010ce bi lahko ostal tam, bi ostal. \u010ce mi ne bi dali negativa, se ne bi tako uni\u010dil. Tako pa sem se. A potem sem zbe\u017eal. In se tudi re\u0161il. Re\u0161il sem svoje \u017eivljenje. Si predstavljate? Da sem najprej re\u0161il svoje \u017eivljenje, ko sem zbe\u017eal iz Afganistana, potem pa sem \u0161e enkrat re\u0161il svoje \u017eivljenje, ko sem zbe\u017eal iz Slovenije? Naj bodo raje tiho in ne govorijo o \u010dlovekovih pravicah, ker ne vedo ni\u010d o njih.<\/p>\n
Tani, Afganistan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"