Po skoraj dveh letih in pol sem se odlo\u010dil obiskati svojo dru\u017eino. Sam imam status begunca v Sloveniji, oni pa v Nem\u010diji, zato moramo \u017eiveti narazen in priznati moram, da jih ves \u010das mo\u010dno pogre\u0161am.<\/p>\n
Odlo\u010dil sem se, da se na pot odpravim kar s svojim avtom in zelo sem se veselil te izku\u0161nje. Pred odhodom sem \u0161e preveril, ali je avto izpraven in popravil nekaj malenkosti, da bi potovanje potekalo varno in brez te\u017eav. In tako sem se odpravil v Nem\u010dijo. Toda zdaj, ko gledam nazaj, mi je \u017eal, da sem sploh od\u0161el. Stvari, ki so se mi pripetile, so namre\u010d zelo negativno zaznamovale moje \u017eivljenje. Obravnavan sem bil kot kriminalec in ob\u010dutek poni\u017eanja me spremlja \u0161e sedaj.<\/p>\n
Med mojim obiskom v Nem\u010diji so me namre\u010d enkrat na cesti ustavili policaji. Zahtevali so moje dokumente, ki sem jim jih izro\u010dil. Ukazali so mi, da jim moram slediti na policijsko postajo, saj so jih \u017eeleli podrobneje preveriti. Naj povem, da imam begunski potni list, izdan v Sloveniji. De\u017eevalo je in bil sem \u017ee popolnoma moker, ko so me potisnili v avto in odpeljali na policijsko postajo. Tam pa se je njihovo vedenje popolnoma spremenilo. Rekli so mi, da sem storil kaznivo dejanje, saj se nahajam v Nem\u010diji brez veljavne vize. Objasnil sem jim, da to ne dr\u017ei – v Sloveniji imam priznan status begunca in urejeno stalno prebivali\u0161\u010de, potni list pa mi omogo\u010da potovanje znotraj Schengena brez da bi za to potreboval vizo. Niso me poslu\u0161ali, odvrnili so, da Slovenija ni del Schengena in da bi pa\u010d potreboval vizo. Ko sem sedel tam, sem jih ve\u010dkrat prosil za kozarec vode, a so me vedno zavrnili z besedami, da nisem v hotelu. Prosim sem jih, \u010de lahko kontaktiram slovensko ambasado, niso mi dovolili. \u017delel sem poklicati brata, da bi jim razlo\u017eil mojo situacijo v nem\u0161kem jeziku, tudi tega mi niso dovolili, prav tako so zavrnili, ko sem jih prosil, \u010de mi lahko zagotovijo prevajalca iz arab\u0161\u010dine. Naredili so mi test za droge. Bil je negativen. Nato so me prisilili, da sem podpisal neke papirje, pojma nimam, kaj sem podpisal, saj mi niso razlo\u017eili. Po testu so me peljali nazaj v sobo za zasli\u0161anje, vendar nisem \u017eelel odgovarjati na njihova vpra\u0161anja, dokler ne pripeljejo prevajalca. In\u0161pektor mi je povedal, da me bodo obdr\u017eali v priporu do naslednjega dne, nato pa me bodo predali Oddelku za tujce in me deportirali. Do mene se je vedel, kot da sem najve\u010dji kriminalec. Poklical je neke druge policiste, ki so me celega pretipali, bilo je zelo poni\u017eujo\u010de – slekli so me do spodnjega perila in pretipali celo intimne predele, vzeli so mi vse \u010dlove\u0161ko dostojanstvo. Medtem so me verbalno \u017ealili. Po koncu pregleda so me zaprli v celico, in to brez mojih oblek, samo v spodnjem perilu. Zeblo me je in celo no\u010d nisem mogel niti zatisniti o\u010desa. Trkal sem na vrata in prosil paznika, \u010de lahko pokadim cigaret, \u010de mi lahko prinese kozarec vode, \u010de mi lahko pove, koliko je ura. Ignoriral me je, meni pa se je tista no\u010d vlekla kot leta.<\/p>\n
Naslednji dan so pri\u0161li pome; vklenili so me v lisice, kot da sem najve\u010dji zlo\u010dinec, potiskali so me predse kot \u017eival. Ne! Najbr\u017e z \u017eivalmi ravnajo lep\u0161e, kot so takrat z mano. Odpeljali so me v neko \u010dakalnico, kjer je bilo veliko drugih tujcev. Ko so me kon\u010dno poklicali v pisarno, jih spet nisem razumel, saj so govorili nem\u0161ko. Ponovno sem zahteval prevajalca, zato so mi veleli, naj po\u010dakam. \u010cez nekaj \u010dasa je na\u010delnik pri\u0161el do mene in mi v angle\u0161\u010dini razlo\u017eil, da nisem naredil ni\u010desar narobe in da imam s svojim potnim listom pravico, da prihajam v Nem\u010dijo in ostanem tam ob vsakem obisku do najve\u010d tri mesece naenkrat. Policistom je velel, da mi odstranijo lisice in vrnejo moje stvari. Bil sem svoboden. Preden sem zapustil pisarno, sem jih prosil, \u010de mi lahko izro\u010dijo papirje, ki sem jih podpisal, a so zavrnili in me odpeljali na ulico. Pojma nisem imel kje sem. Telefon je bil ugasnjen, baterija prazna. Policista sem prosil, \u010de me lahko odpelje na kraj, kjer so me prej\u0161nji dan areterali, od tam bi se lahko zna\u0161el in poiskal pot domov. Seveda tega ni storil. V mrazu in vetru sem ve\u010d ur pe\u0161a\u010dil po mestu in spra\u0161eval ljudi za smer, preden sem uspel priti do hi\u0161e, kjer \u017eivi moja dru\u017eina. Tam sem ostal naslednjih 12 dni, nisem si upal niti prestopiti praga. Z nikomer nisem govoril, telo je bilo vro\u010di\u010dno in v bole\u010dinah.<\/p>\n
V Slovenijo sem se vrnil poln frustracij in vpra\u0161anj o \u010dlove\u0161kem dostojanstvu, ki mi je bilo v Nem\u010diji tako brutalno odvzeto. Od\u0161el sem na Ministrstvo za notranje zadeve, ki mi je podelilo mednarodno za\u0161\u010dito in jim povedal, da so se s tem obvezali, da me \u0161\u010ditijo. Kak\u0161no pravico ima nem\u0161ka policija, da me aretira, zapre v celico in me \u017eali, brez drugega povoda kot to, da sem tujec. Od\u0161el sem tudi k psihiatru, saj od takrat ne morem spati, ne morem se niti vstati iz postelje, veliko jokam in se izgubljam v temnih mislih. Vedno pravite, da so na\u0161e dr\u017eave tretji svet, kjer ni nobenega zakona.<\/p>\n
Povedati moram, to se mi ni ni pripetilo samo enkrat. Ampak tokrat me je res sesulo.<\/p>\n
xx, Sirija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"