Pozdravljeni. Sem begunec v Sloveniji, po rodu iz Palestine. Do januarja sem bil zaposlen prek pogodbe za dolo\u010den \u010das v skladi\u0161\u010du. Ko se je pogodba iztekla, mi je niso podalj\u0161ali, saj so rekli, da so imeli pove\u010dano potrebo po delovni sili samo v prazni\u010dnem \u010dasu. Potem sem iskal novo slu\u017ebo, a je pri\u0161la karantena in sem moral po\u010dakati na njen konec. \u017de maja sem za\u010del intenzivno iskati zaposlitev. To je trajalo vse do oktobra. Kamor sem klical, so mi povedali, da zaposlitev \u017eal ni in naj pokli\u010dem po novem letu. <\/p>\n
Vseeno so se poleti za\u010dela odpirati nova delovna mesta, a \u017eal so me povsod zavrnili, ker ne govorim dobro slovensko. Povedali so mi, da bi bilo la\u017eje, \u010de bi govoril vsaj srbsko. Ve\u010dino del, na katere se prijavljam, itak opravljajo migrantski delavci iz Srbije in Bosne. Rad bi dobil prilo\u017enost, saj vem, da se na delavnem mestu najhitreje nau\u010di\u0161 jezika, tudi \u010de ga prej ne zna\u0161. V resnici mislim, da je razlog, da me ne zaposlijo v tem, da sem begunec. Mnogokrat so mi delodajalci po telefonu rekli, da ne \u017eelijo muslimanov, saj naj bi ti molili petkrat na dan in s tem motili delovni proces. Sami izgovori, ker to ni res. <\/p>\n
Od prijateljev, ki so aktivni v neki organizaciji, sem sli\u0161al, da Ministrstvo za notranje zadeve pripravlja nov zakon, po katerem bi morali begunci po prejemu mednarodne za\u0161\u010dite podpisati integracijsko pogodbo, v kateri bi se zavezali, da se bodo v enem letu nau\u010dili jezika in se zaposlili. Seveda si vsi to \u017eelimo, toda v praksi je to nemogo\u010de. Jezika se ne moremo nau\u010diti, ker tukaj vsi ves \u010das vztrajajo pri angle\u0161\u010dini, tudi \u010de jo znamo manj kot sloven\u0161\u010dine. Kar pa se ti\u010de zaposlitev, dokler je v Sloveniji tako velika stopnja brezposelnosti nasploh, si te\u017eko zamislimo, da bomo ravno mi begunci tisti, ki bomo dobili ta redka delovna mesta. Brezposelnost ni samo begunski preblem. Je slovenski problem. Zato se mi ne zdi pravi\u010dno, da to postavljajo za pogoj neke integracijske pogodbe, s katero nam bodo odmerjali koli\u010dino pravic, ki jo imamo v tej dr\u017eavi. <\/p>\n
Skratka. Za dolgo \u010dasa smo obsojeni na socialno podporo, ker ne dobimo dela. Ampak to ljudem tukaj tudi ni v\u0161e\u010d. Ne dajo nam slu\u017eb, potem nam pa o\u010ditajo, da smo pri\u0161li samo po socialno podporo. To je krivi\u010dno. \u010ce bi lahko, bi delali. A ne moremo. Pa tudi no\u010demo, \u010de gre za delo, ki nas izkori\u0161\u010da in ne pla\u010da po\u0161teno. Toliko samospo\u0161tovanja pa \u0161e imamo. V\u010dasih se mi zdi, da celo ve\u010d, kot delavci tukaj. Sli\u0161al sem \u017ee, da so begunci stavkali, ker niso bili pla\u010dani. Njihovi slovenski sodelavci pa ne. Slabe so razmere za delavce v tej dr\u017eavi. Zato se mnogi od nas tukaj ne po\u010dutimo dobro. <\/p>\n
Po pravici povedano se nasplo\u0161no po\u010dutim nesprejetega. Te\u017eko najdem sobo, te\u017eko najdem slu\u017ebo, te\u017eko celo odprem ban\u010dni ra\u010dun. Na za\u010detku sem imel velike ideje, kako bom odprl svoj lastni biznis, a so se te ideje hitro razblinile. Tukaj ne more\u0161 narediti ni\u010desar. Kot begunec sploh ne more\u0161 dobiti posojila na banki, tudi \u010de si redno zaposlen. Veliko ljudi vidim, ki so polni zagona in kreativnosti, a jim sanje po\u010dasi usahnejo. Ker se ni\u010d ne da. \u0160e z odprtjem navadnega ban\u010dnega ra\u010duna imamo te\u017eave. Samo za to, ker prihajamo iz dolo\u010denih dr\u017eav, ki so na njihovem \u010drnem seznamu. Ampak to je vendar diskriminatorno in nelegalno. V praksi pa izgleda tako, da ko ho\u010demo sami odpreti ra\u010dun, nam ga no\u010dejo, \u010de pa pridemo s katerim od slovenskih prijateljev, ki re\u010de da je odvetnik, potem nam ga pa odprejo brez preizpra\u0161evanj. \u0160e oni vedo, da je to nezakonito. Kako imam lahko pravico do dela, a brez pravice do ban\u010dnega ra\u010duna?<\/p>\n
Sploh ne vem, kako naj bi se integrirali, \u010de nam ne dajo prilo\u017enosti. Prepri\u010dan sem, da bi skoraj vsi mi lahko pozitivno prispevali k tej dru\u017ebi, a ne moremo. <\/p>\n
Priznati moram, da se po\u010dutim \u010dedalje slab\u0161e glede samega sebe. Ob\u010dutek imam, da me nih\u010de ne mara. Postajam \u010dedalje bolj plah in negotov. Zaradi tega imam blokado pri u\u010denju, tako pri u\u010denju jezika kot pri vklju\u010devanju na delovno mesto. Zdaj v oktobru sem dobil slu\u017ebo v nekem drugem skladi\u0161\u010du in lahko povem, da sem zelo negotov in nervozen. Zaenkrat mi gre. Ampak jaz sem in\u017einir, pa si komaj dovolim delati v skladi\u0161\u010du, ker se po\u010dutim, da mi vsi gledajo pod prste \u0161e bolj kot drugim. <\/p>\n
Ljudje nam tukaj res ne dajo prilo\u017enosti. Poslu\u0161ajo samo, kar jim povedo mediji. \u010ce bi sedeli z nami in se pogovarjali, bi jim bili mogo\u010de v\u0161e\u010d. Ni prav, da se ljudi sodi, preden se jih spozna in preden se jim prisluhne. <\/p>\n
Spomladi je nek starej\u0161i mo\u0161ki iz Afganistana, ki je bil tukaj \u017ee kar nekaj let in je govoril zelo dobro slovensko, naredil samomor. Ubil se je, ker je bil utrujen. Zbe\u017eali smo pred smrtjo. Toda tukaj \u010dutim, da umiramo od znotraj. Ker nas nih\u010de ne mara. In ker to \u010dutimo. <\/p>\n
X, Palestina<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"