\u017de dvakrat so me zaprli v deportacijski center v Postojni. Prvi\u010d so me izpustili marca zaradi korona virusa. Policist mi je izro\u010dil papir in rekel, da moram vsak teden iti na policijsko postajo, da od njega dobim podpis. Nekajkrat sem \u0161el in potem so mi rekli, da mi ni treba spet priti, dokler mi ne re\u010dejo, saj je bila cela dr\u017eava v karanteni. Nekaj mesecev kasneje sem bil napaden in mo\u010dno ranjen. En mesec sem pre\u017eivel v bolnici in policija me je pogosto obiskovala, ker je preiskovala incident. Tega papirja sploh niso omenili. Ko so me izpustili iz bolnice, so me spet zaprli v Postojno, ker so me obto\u017eili, da se nisem vsak teden zglasil na policijski postaji za podpis. Dejstvo, da sem bil v bolni\u0161nici in imel dve operaciji, ni pomembno. To preprosto ni po\u0161teno.<\/p>\n
Zdaj sem v Centru Postojna, ki je pekel. Vsak dan imamo na voljo pol ure za rekreacijo, dve uri na dan pa lahko uporabljamo telefone. Moje \u017eivljenje se je spremenilo. Ko vidim policista, me je strah, ker mi grozi deportacija. Mislim, da imam sladkorno in ta center mi povzro\u010da psihi\u010dne te\u017eave. Pono\u010di imam napade panike in ne morem dihati, ali pa je to morda astma, ne vem. V Sloveniji imam prijatelje, ki so mi pomagali s hrano, obla\u010dili in stanovanjem, vendar me policija no\u010de izpustiti.<\/p>\n
Medtem ko ostajam tukaj, policija vsako jutro ljudi iz centra vozi na Hrva\u0161ko. Ljudje se bojijo, da bi jih poslali nazaj na Hrva\u0161ko in jih predali hrva\u0161ki policiji. Zato vsak dan vidim, kako se ljudje samopo\u0161kodujejo \u2013 tepejo se in re\u017eejo. Policije to ne zanima. In ko jim povem, kaj se dogaja in jih vpra\u0161am, \u010de lahko pokli\u010dejo zdravnika, mi re\u010dejo, da je rezanje normalna stvar.<\/p>\n
A, Al\u017eirija
\n(november 2020)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"