V tem trenutku sem zelo jezen in razburjen, saj sem izvedel, da so poru\u0161ili prostor, kjer sem dolgo \u010dasa \u017eivel s svojimi dobrimi prijatelji. Zelo mi je \u017eal za to in rad bi se jim zahvalil za vso pomo\u010d, ki so mi jo nudili, od bivali\u0161\u010da, do oblek, hrane in pija\u010de. Sam nimam dovoljenja za prebivanje v Sloveniji. Policija mi je izdala odlo\u010dbo, s katero se lahko nahajam na obmo\u010dju Republike Slovenije, vendar nimam pravice do dela, do socialne podpore ali do namestitve. Hkrati so mi prepovedali, da zapustim Slovenijo. \u010ce ne bi spoznal teh prijateljev, ne vem, kako bi pre\u017eivel. So\u010dustvujejo z mano kot bratje.<\/p>\n
Prostor, ki je bil uni\u010den, je zame kot muzej. Ti ljudje so pomagali meni in vsem drugim migrantom. Sploh ne morem govoriti zaradi uni\u010denja, ki se je zgodilo. Vse spremljam preko socialnih omre\u017eij, izza zidov Centra za tujce v Postojni. Vse, kar ho\u010dem re\u010di je, da si tukaj vsi \u017eelimo, da bi bili tisti, ki so bili aretirani, \u010dim hitreje izpu\u0161\u010deni. Kajti mi vemo, kako je biti aretiran in zaprt. Za ni\u010d.<\/p>\n
Materialisti\u010dna miselnost v dru\u017ebi izruje vse dobre \u010dlove\u0161ke in moralne vrednote in ustvari gozd, v katerem mo\u010dnej\u0161i \u017erejo \u0161ibkej\u0161e. Toda nikoli ne bomo pozabili na ljudi, ki so nam pomagali.<\/p>\n
Anoir, Al\u017eirija<\/p>\n
20.1.2021<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"