\u017de nekaj mesecev sem bil zaprt v Centru za tujce, saj so me posku\u0161ali deportirati v mojo dr\u017eavo, ker nisem dobil azila. Nekega dne so mi rekli, da imam obisk. \u010cakala sta me dva neznana mo\u0161ka. Rekla sta, da nista policaja, toda pokazala sta mi zna\u010dki, kot jih ima FBI. Vsedli smo se in najprej sta me vpra\u0161ala, kaj vem o osebi, ki mi je pomagala s pravno pomo\u010djo, medtem ko sem bil zaprt v Postojni. Rekel sem, da ne vem ni\u010d, samo to, da mi pomaga, da bi lahko pri\u0161el ven iz Centra. Zabi\u010dala sta mi, da ji ne smem povedati ni\u010d o tem obisku. Potem sta mi rekla, da sta moja prijatelja in da mi \u017eelita pomagati. Ponudila sta mi, da lahko delam zanju, onadva pa bosta poskrbela, da bom izpu\u0161\u010den. Ne takoj, mogo\u010de \u010dez tri mesece. To se mi je zdelo nekam \u010dudno, saj bi \u010dez tri mesece bil po vsej verjetnosti itak izpu\u0161\u010den, tako je pisal datum na moji odlo\u010dbi. Bil sem prestra\u0161en in sem ju vpra\u0161al, kaj to\u010dno bi rada. Rekla sta, da mi lahko preskrbita telefon in naj se iz tega telefona pogovarjam z ljudmi, ki jih poznam v Sloveniji. Odgovoril sem, da bom premislil. Nisem jima rekel ja.<\/p>\n
\u010cez nekaj dni sta pri\u0161la spet in me nagovarjala, naj delam zanju. \u201cPomagal bo\u0161 slovenski vladi\u201d, sta mi rekla. \u201cLahko ti pomagava, da bo\u0161 izpu\u0161\u010den in da bo\u0161 \u017eivel tukaj\u201d. Za nekoga v moji situaciji to zveni vabljivo. Toda raje umrem, kot da sem vohun za policijo. Ker pa sem se ju bal, jima spet nisem rekel ne, temve\u010d sem rekel, da bom premislil. V moji glavi pa je bilo veliko vpra\u0161anj. Zakaj ravno jaz? Zakaj hodita obiskovati mene in zakaj ho\u010deta, da vohunim zanju? Poznam te taktike. Ljudje, ki so v te\u017ekih situacijah, la\u017eje klonijo. Mene recimo, je \u010dakala deportacija. Najbr\u017e so sklepali, da bom zagrabil za vsako prilo\u017enost, ki bi mi obljubljala, da bom pripel na prostost in da ne bom deportiran. Ampak naj \u0161e enkrat povem. Raje umrem, kot da vohunim za policijo. In tudi vem, da so te obljube prazne.<\/p>\n
Kmalu so me obvestili, da bom skupaj s \u0161e nekaj prijatelji izpu\u0161\u010den iz Centra za tujce, saj moja dr\u017eava zaradi korone ne sprejema nazaj imigrantov. Kako uro preden so nas izpustili ven, sta me \u0161e enkrat obiskala. Podarila sta mi lep nov \u010drn telefon in mi ponosno oznanila, da zdaj delam za Slovenijo. Rekla sta mi tudi, da ju ni\u010d ne moti, \u010de odidem v Italijo, saj jima bom tam prav pri\u0161el. Da pa naj ju pokli\u010dem, preden grem. Mislim, da sta \u017eelela, da prek mene prideta na sled kakemu tihotapcu. <\/p>\n
Ko sem pri\u0161el v Ljubljano, sem bil najprej zmeden, saj me je motil ta telefon v \u017eepu. Najprej sem imel idejo, da ga bom prodal. A sem pomislil, da bodo potem sledili komu drugemu. Zato sem ga vrgel v smeti. <\/p>\n
O, Al\u017eirija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"