V dneh po ruski invaziji Ukrajine smo pri\u010da neverjetnemu obratu v glavah slovenskih oblastnikov. Minister Hojs, katerega celotna kariera do zdaj se je vrtela okoli zlorabe beguncev za politi\u010dne cilje stranke SDS, je Slovenijo presenetil z izjavo, da je dr\u017eava pripravljena sprejeti do 200.000 ukrajinskih beguncev. Kako je to mogo\u010de? Hojs je vendarle \u010dlovek, ki je najbolj agresivno \u0161iril protibegunsko propagando in stra\u0161il pred visokimi stro\u0161ki vsakega azilanta, danes pa poziva k odprtosti kot pape\u017e Fran\u010di\u0161ek. Jasno, tudi pri tokratni izjavi ni \u0161lo brez rasizma (Ukrajince naj bi sprejeli, ker gre za razliko od Arabcev in Afganistancev za \u201cprave begunce\u201d, ki so nam povrh vsega \u0161e \u201ckulturno blizu\u201d), vseeno pa se nam ob tem postavlja vpra\u0161anje, ali Hojs s svojim humanitarizmom misli resno? Zgodovina nas u\u010di, da je \u010dlovek, ki se dru\u017ei s fa\u0161isti, govori kot fa\u0161ist in deluje kot fa\u0161ist, verjetno tudi res fa\u0161ist. In verjamemo, da bo vlada, ki vso svojo zgodovino zlorablja begunce za svojo agendo, to storila tudi z \u017ertvami vojne v Ukrajini.<\/p>\n\n\n\n
Humanitarna retorika politikov ob svetovnih politi\u010dnih pretresih ni nekaj novega. Ta seveda ni namenjena ljudem, ki so dejansko potrebni pomo\u010di, ampak drugim svetovnim voditeljem in doma\u010di javnosti. Selektivni izrazi solidarnosti so za politike oblika prilizovanja ve\u010djim silam in oblikovanja pragmati\u010dnih zavezni\u0161tev. V Sloveniji imamo dolgo tradicijo tak\u0161ne humanitarne diplomacije: ko so Talibani strmoglavili od ZDA nastavljeno oblast v Kabulu, se je po letih zavra\u010danja afganistanskih beguncev nenadoma pojavila juna\u0161ka retorika o tem, kako moramo \u201cspraviti na\u0161e sodelavce ven\u201d. Ko so ZDA neuspe\u0161no posku\u0161ale strmoglaviti predsednika Venezuele Madura in ga zamenjati s svojim nastavljencem, je zunanji minister Miro \u201crezilna \u017eica\u201d Cerar velikodu\u0161no ponudil pomo\u010d Venezuelcem (seveda predvsem tistim \u201cslovenskih korenin\u201d), le-ti pa so tudi postali druga najve\u010dja skupina prejemnikov azila v EU, \u010deprav o\u010ditno ne mejijo na nobeno evropsko dr\u017eavo. In tudi dr\u017eavljani Sirije niso postali priznani kot begunci zgolj zato, ker v njihovi dr\u017eavi divja vojna, ampak zato, ker je to vojna proti Zahodu nenaklonjenemu diktatorju. Medtem je za dr\u017eavljane dr\u017eav s pro-zahodnimi re\u017eimi dostop do azila te\u017eji, saj naj bi jih doma \u0161\u010ditile \u201cdemokrati\u010dne\u201d (beri: ZDA naklonjene) oblasti. Mednarodna za\u0161\u010dita torej ni nevtralna humanitarna pomo\u010d, ampak je politi\u010dno definirana, saj pomaga sortirati dr\u017eave po liniji imperialnega reda na \u201cna\u0161e\u201d in \u201cnjihove\u201d. <\/p>\n\n\n\n
Seveda bi lahko rekli: bolje to kot ni\u010d. Koga briga, kaj je politi\u010dna ra\u010dunica za Hojsovim, Cerarjevim ali katerim koli drugim humanitarizmom, \u010de se s tem pomaga ljudem. Pa se jim res? Pri tem se velja ozreti na dejansko zapu\u0161\u010dino njihovega humanitarizma. Kaj se je naprimer zgodilo z afganistanskimi begunci, z re\u0161evanjem katerih se je vlada \u0161e ne dolgo nazaj tako hvalila? Jan\u0161eva administracija je po vseh medijskih hvalisanjih uspela iz Afganistana po zadnjih poro\u010dilih spraviti enega tolma\u010da z dru\u017eino, 5 dru\u017ein pa je prevzela iz \u0160panije. Skupaj torej 6(!) dru\u017ein. Te so nato mesece \u010dakale zaprte v odro\u010dnem azilnem kompleksu v Logatcu, ki ga niso smele zapustiti, medtem ko je MNZ urejal dokumente. Medtem mnogi drugi Afganistanci \u017eivotarijo brez statusa ali v azilnem domu \u0161e vedno \u010dakajo na ugodno re\u0161itev \u2013 eden izmed njih \u017ee od leta 2015! Ni\u010d kaj bolje ni z Venezuelci, ki so na povabilo Cerarja oddali vloge za repatriacijo \u2013 komaj 55 ljudi je \u010dakalo skoraj 2 leti na re\u0161evanje vlog, mnogi pa so se po kon\u010dnem prihodu v Slovenijo zna\u0161li brez kakr\u0161nekoli socialne in pravne opore. O ravnanju s sirskimi begunci ni potrebno izgubljati besed \u2013 Cerar se je pred javnostjo hvalil s solidarnostjo, ko pa so se dejansko pojavili pred evropskimi vrati, je hitel na meji postavljati \u017eico in urejati sporazum o zaprtju humanitarnega koridorja. In nenazadnje je tu izku\u0161nja balkanske vojne, ko je Slovenija dejansko bila \u201cprva varna dr\u017eava\u201d. Takrat so begunci iz BiH dobivali zgolj za\u010dasne humanitarne izkaznice Rde\u010dega Kri\u017ea, \u017ee kmalu po za\u010detku vojne leta 1992 pa je dr\u017eava za njih uradno zaprla mejo. Mo\u017enost legalizacije bivanja so dobili \u0161ele leta 2002, ko jih je velika ve\u010dina od\u0161la. Toliko o \u201ckulturni bli\u017eini\u201d. Sicer pa \u0161tevilke o slovenski solidarnosti govorijo same po sebi: odobrenih pro\u0161enj za azil od leta 1995 do danes je zgolj 1012. \u0160tevilo vrnjenih prosilcev na Hrva\u0161ko v zgolj zadnjih \u0161tirih letih je ve\u010d kot 30.000. Kot vidimo, se solidarnost politikov v Sloveniji le redko pretvori v dejansko prakti\u010dno pomo\u010d.<\/p>\n\n\n\n
A tudi \u010de vse to odmislimo in predpostavimo, da misli Hojs v primeru Ukrajincev resno \u2013 kje so se vsa ta leta skrivale kapacitete za 200.000 beguncev? Nazadnje so se na\u0161e oskrbovalne institucije prito\u017eevale, da pokajo po \u0161ivih ob 600ih prosilcih za azil. Tako je, Slovenija po 30ih letih, begunski krizi in milijonskih evropskih sredstvih \u0161e vedno ne zmore nastaniti niti 1000 ljudi. Ko je poleti 2019 pri\u0161lo hkrati nekaj 100 ljudi \u010dez mejo, so jih tla\u010dili v kontejnerske zabojnike v skladi\u0161\u010du Centra za tujce in jih hranili \u010dez re\u0161etke. Obravnava pro\u0161nje za azil kljub nenehnemu opozarjanju nevladnikov \u0161e vedno traja v povpre\u010dju skoraj leto dni, tisti manj sre\u010dni pa v azilnem sistemu obti\u010dijo po ve\u010d let. A \u0161e bolj se zakomplicira pri uspe\u0161nih prosilcih, saj imajo ti po pridobljenem statusu na voljo za bivanje vsega skupaj dve mali integracijski hi\u0161i, ali pa iskanje stanovanja na trgu, ki je \u0161e do slovenskih najemnikov neusmiljen. Poleg tega mora v enem letu vsak opraviti zahteven te\u010daj sloven\u0161\u010dine in druge birokratske obveznosti iz t.i. integracijske pogodbe, za kar \u017ee ob sedanjem obsegu dr\u017eava nima dovolj kadra. Povedano druga\u010de: tudi \u010de je Hojs pripravljen pripeljati 200.000 ljudi, ta dr\u017eava nima ne prostorov za njih, ne osebja, ki bi obdelal njihove pro\u0161nje, ne stanovanj v katerih bi bivali po odobrenem statusu, ne infrastrukture za vso zahtevano integracijsko birokracijo. In zakaj ne? Ker so na\u0161i ministri vseskozi skrbeli, da nikoli ne bi imeli resnih kapacitet in bi lahko \u017ee ob prihodu najmanj\u0161e pe\u0161\u010dice beguncev kri\u010dali o \u201cmigrantski krizi\u201d. <\/p>\n\n\n\n
Zato se bolj verjeten zdi drug scenarij. Ob veliki podpori javnosti, ki trenutno izra\u017ea pristno solidarnost do ukrajinskih beguncev, bodo ti sprejeti kot medijska senzacija in lepa prilo\u017enost za politi\u010dne fototermine. Nato pa bodo bodisi prepu\u0161\u010deni povsem disfunkcionalnemu azilnemu sistemu, pri \u010demer jih bo ve\u010dina hitro od\u0161la, ali pa solidarnostni pomo\u010di prebivalcev Slovenije samih. Govora je bilo o uporabi evropske direktive o za\u010dasni za\u0161\u010diti, kar je ni\u017eja stopnja za\u0161\u010dite kot status begunca in bi zahteval povsem nove, azilnemu sistemu vzporedne mehanizme, s \u010dimer bi se zagotovo spodkopaval sedanji sistem za\u0161\u010dite. Hojs je tudi nakazal, da bi si jih \u017eelel \u201chitro vklju\u010diti v nekatere delovne procese\u201d, kar trenutna zakonodaja za prosilce za azil v prvih devetih mesecih ne dopu\u0161\u010da. Bo torej vlada iskala na\u010din, kako jih hitreje spremeniti v poceni delovno silo, brez socialnih garancij, ki jih (\u0161e) imajo prosilci za azil in begunci? Bodo \u017eiveli zaprti v ad hoc kontejnerskih tabori\u0161\u010dih, kot nedavno afganistanske dru\u017eine, ali bodo \u017eiveli zaprti v izkori\u0161\u010devalskih delovnih razmerjih, da na\u0161im kapitalistom re\u0161ujejo problem pomanjkanja poceni dela?<\/p>\n\n\n\n
Vse to ne pomeni, da ne smemo imeti ambicioznih na\u010drtov \u2013 prav nasprotno! Ukrajinska vojna je vsekakor prilo\u017enost, da se ponovno premisli o organizaciji resnega sprejemnega sistema, ki bi ljudem dejansko omogo\u010dal dostojno bivanje, po\u0161teno obravnavo in daljnoro\u010dno socialno varnost. Dvomimo pa, da je to tisto, kar ima Hojs v mislih \u2013 \u0161e posebej ko je \u201cdobrodo\u0161lica\u201d podana v paketu s hujska\u0161kimi parolami na\u0161e vlade in pospe\u0161enim izva\u017eanjem evropskega oro\u017eja v Ukrajino, kar zagotovo podalj\u0161uje vojno in pove\u010duje \u0161tevilo beguncev. Zato obsojamo instrumentalizacijo ukrajinskih beguncev in njihovih podpornikov za vladno propagando. Obsojamo njihovo instrumentalizacijo za ni\u017eanje \u017ee tako abotnih azilnih, socialnih in delovnih standardov beguncev. Obsojamo tudi njihovo instrumentalizacijo za uvedbo rasisti\u010dnih kriterijev \u201ckulturne bli\u017eine\u201d pri podeljevanju azila. In znova ponavljamo: begunci vsega sveta ne potrebujejo oportunisti\u010dnega govori\u010denja politikov, pa\u010d pa dostojna stanovanja in pogoje za enakopravno vklju\u010ditev v dru\u017ebo. <\/p>\n\n\n\n
V 30ih letih ni nobena vlada svojih besed o solidarnosti jemala resno. Toliko bolj jih moramo jemati resno mi. Verjeli jim bomo, ko bo dr\u017eava namesto v oboro\u017eevanje za\u010dela vlagati v socialne kapacitete.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"