Dobil sem novo slu\u017ebo in moral sem se preseliti nazaj v Ljubljano. Nekaj \u010dasa sem sedaj namre\u010d \u017eivel v drugem mestu. Zato sem za\u010del z iskanjem sobe. Na enem ogledu se je lastnik strinjal, da se vselim, rekel je naj mu pla\u010dam 250 eur za sobo in 250 eur za var\u0161\u010dino. Dal sem mu 100 eur in rekel, da mu prinesem ostalo \u010dez 2 dni, ko sem bom vselil in podpisal pogodbo.<\/p>\n\n\n\n
Ko sem \u0161el iz ogleda, sem za\u010del razmi\u0161ljati. Ta soba je bila grozna, majhna, temna in mrzla, v bistvu je bilo v njej prostora samo za eno posteljo, ki je bila pokrita s staro umazano odejo. Iz sten je padal star omet. Okno je bilo zadelano. Ampak to sploh ni bil glavni problem. Problem je bil, da se mi je lastnik zdel malo nor. Mislim, da je bil kak norkoman. Sploh ne vem, zakaj sem mu pla\u010dal 100 eur, mislim da zato, ker sem bil v paniki, da moram najti sobo \u010dimprej in je bil ta \u010dlovek edini, ki me je bil pripravljen vzeti za najemnika. Nam beguncem je namre\u010d zelo te\u017eko najti bivali\u0161\u010de, saj nas nih\u010de no\u010de.<\/p>\n\n\n\n
Ker sem postal zaskrbljen, sem klical prijateljico in jo prosil, \u010de gre lahko z mano na podpis pogodbe. Tako sva se \u010dez dva dni odpravila do tega stanovanja. Stanovanje se je nahajalo v eni izmed stavb v Stari Ljubljani. Na zunaj je bila hi\u0161a lepa, noter pa je bilo vse zanemarjeno. Stopnice niso imele lu\u010di in po temi sva s pomo\u010djo telefona pritipala do podstre\u0161nega stanovanja, kjer naj bi \u017eivel. Izza vrat se je zasli\u0161al hrup, kot da bi bila noter velika zabava, \u010deprav je bilo sredi dneva. Zvonca ni bilo, zato sva trkala, a naju ni nih\u010de sli\u0161al. S klju\u010dem, ki sem ga dobil \u017ee ob prvem obisku, sem poskusil odkleniti vrata, pa so bila zaklenjena od znotraj. Po pol ure razbijanja po vratih nama je le odprl lastnik. Povabil naju je v kuhinjo, kjer so popivali njegovi prijatelji. Kuhinja je bila umazana, po tleh vse polito, nek pes je jedel ostanke iz tal. Tako grdega stanovanja \u0161e nisem videl.<\/p>\n\n\n\n
Nato naju je odpeljal v sobo, ki naj bi bila moja. Zgledala mi je \u0161e bolj grozljiva kot prvi\u010d. Nakazal sem prijateljici, da naj me nekako izvle\u010de iz tega. Lastnik je za\u010del razlagati, kako bo kupil vso novo opremo, pralni stroj, su\u0161ilec, veliko je obljubljal, vmes pa je omenil, da bo on \u017eivel v kuhinji in da lahko kuhinjo uporabljam samo med 7. zjutraj in 10. zve\u010der. Prijateljica mu je vljudno rekla, da se ji zdi, da stanovanje ni primerno zame, saj bom rabil kuhinjo ravno v no\u010dnem \u010dasu, zaradi narave mojega izmenskega dela. Je odvrnil, da se bova \u017ee kako zmenila, da to ni problem. Potem je poskusila \u0161e na ve\u010d drugih na\u010dinov, pa je vedno na\u0161el nek izgovor. Na koncu je le direktno povedala, da sem se premislil in naj vrne 100 eur. Lastnik je znorel. Zaprl je vrata sobe, se postavil pred njih in nama ni pustil ven. Drl se je na naju in postal je \u010disto penast. Za\u010del mi je sikati, da je naci in se mi posmehovati. Kak\u0161na no\u010dna mora, biti zaprt v majhni plesnivi sobi z besnim zadetim neznancem. Bila sva kot kaka talca.<\/p>\n\n\n\n
Po mu\u010dnem prerekanju sva le dosegla, da mi je vrnil 50 eur, spustil naju je ven in kri\u010dal za nama, pobegnila sva iz stavbe. \u010cez nekaj \u010dasa sem ugotovil, da mu nisem vrnil klju\u010da. O\u010ditno je to ugotovil tudi on, saj me je klical, ves sladek, da naj mu prinesem klju\u010d, pa mi bo vrnil \u0161e preostanek denarja. Tokrat sem s sabo vzel enega prijatelja. \u0160la sva tja in seveda nama je ta tip postavil zasedo. Pri\u010dakal naju je s prijatelji, vsi so bili pijani in pripravljeni na pretep. Vpili so name, da sem nigger, da me bodo ubili, da me bodo vrgli v reko, da naj se vrnem nazaj v Somalijo… Nekaj \u010dasa smo se prerekali, nato sem mu dal klju\u010d, on pa je meni dal samo 40 eur, namesto 50. Obrnil se je in \u017eelel oditi, pa sem \u0161el za njim in mu iztrgal klju\u010d iz rok. Potem je poklical policijo, da sem ga napadel. Po\u010dakali smo na policijo. Na sre\u010do je policist videl, da so vsi pijani in zadeti, zato me niso ni\u010desar obto\u017eili. Ko so policisti od\u0161li, nama je lastnik stanovanja rekel, da zdaj gremo pa lahko na pivo in da midva \u010dastiva. Imela sva jih dovolj, zato sva od\u0161la.<\/p>\n\n\n\n
Pono\u010di pa me je za\u010del klicati po telefonu in mi govoriti, da on pozna pla\u010dance, ki ubijajo \u010drnce in da jih bo najel, da me ubijejo. Ali pa da me bo ubil kar sam, ker si \u017eeli ubijati. Da so policisti belci, tako kot on, zato se mu ne bo ni\u010d zgodilo. Blokiral sem ga, pa me je za\u010del klicati iz drugih \u0161tevilk. V celi no\u010di me je klical ve\u010d kot \u0161tiridesetkrat, sam pa sem blokiral ene deset razli\u010dnih cifer.<\/p>\n\n\n\n
Zjutraj me je spet klicala neznana \u0161tevilka. Oglasil sem se. Spet je bil on. Rekel je: \u201cHeeeeej, moj brat, kako si? A greva na kavo?\u201d<\/p>\n\n\n\n
A, Somalija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"