Pred dnevi sem se s prijateljem vra\u010dal iz centra Ljubljane v Azilni dom Vi\u010d. Ura je bila \u017ee pozna in mudilo se nama je, da ujameva \u010das, do katerega moramo biti nazaj v azilnem domu. To je ob desetih zve\u010der.<\/p>\n\n\n\n
Na postaji Po\u0161ta sva vstopila na avtobus. Moj prijatelj je pla\u010dal vo\u017enjo z urbano, sam pa sem ugotovil, da na moji kartici ni ve\u010d denarja. Kljub temu sem se vsedel, saj nisem imel druge – moral sem priti ob uri nazaj v azilni dom.<\/p>\n\n\n\n
Voznik naju je opazil. Dvignil se je iz svojega sede\u017ea in odlo\u010dno zakorakal do naju. Ukazal nama je, da zapustiva avtobus, ker nisva pla\u010dala za vo\u017enjo. Posku\u0161al sem mu razlo\u017eiti, da sva begunca in da se nama zelo mudi domov, ker ne \u017eeliva kr\u0161iti pravil azilnega doma. Ponudil sem mu, da lahko za vo\u017enjo pla\u010dam z denarjem, samo naj mi dovoli, da nadaljujem svojo pot. Rekel je, da ne bo vzel mojega denarja in da naj izgineva iz avtobusa. Moj prijatelj ga je vpra\u0161al, \u010de mora iti tudi on, kljub temu, da je pla\u010dal. Voznik je rekel, da morava iti oba.<\/p>\n\n\n\n
Ker se nisva takoj izkrcala, ampak sva \u017eelela vztrajati pri tem, da najdemo neko skupno re\u0161itev, se je obrnil, zaklenil vrata avtobusa in poklical redarje. Vsi ljudje smo sedeli in \u010dakali. Ko so pri\u0161li redarji, je voznik odprl vrata in izpustil ven ostale ljudi, za njimi pa je ponovno zaklenil vrata, tako da sva na avtobusu ostala samo \u0161e midva in redarji. Postalo mi je neugodno in rekel sem jim, naj pokli\u010dejo policijo. Policisti so zadol\u017eeni za nas begunce in naj uredijo to zadevo, kajti vedel sem, da bova imela te\u017eave, ker bova zamudila v azilni dom.<\/p>\n\n\n\n
In so poklicali policijo.<\/p>\n\n\n\n
Ko so pri\u0161li policisti, jim je voznik odprl vrata, da so lahko vstopili v avtobus. Najprej so govorili z voznikom, nato z redarji, nato pa \u0161e z nama. Vse sva jim razlo\u017eila – da nisva \u017eelela storiti ni\u010d slabega, samo \u017eelela sva se vrniti pravo\u010dasno v azilni dom, ker nisva hotela kr\u0161iti pravil. Povedala sva, da sva sama prosila, naj jih pokli\u010dejo, ker so naju zaklenili na avtobus in sva potrebovala pomo\u010d, da se izvle\u010deva iz te \u010dudne situacije. Policisti so nato od\u0161li \u0161e enkrat do voznika in do varnostnikov, nato pa so pri\u0161li nazaj in mi izro\u010dili kazen za 200 eur.<\/p>\n\n\n\n
Zdaj me pa zanima, ali se to dogaja tudi drugim ljudem ali se je zgodilo nama, ker sva temnopolta? Bila sva \u0161ikanirana pred celim avtobusom ljudi. Pa sploh nisva \u017eelela ni\u010d slabega. Ves \u010das sva se obna\u0161ala spo\u0161tljivo in \u017eelela na miren na\u010din razre\u0161iti nesporazum.<\/p>\n\n\n\n
A, Nigerija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"