Jezik je pomemben.<\/p>\n\n\n\n
Seveda. Jezik je pomemben. Jezik je klju\u010dni faktor integracije – pokazatelj, da se tujec sploh \u017eeli vklju\u010diti v novo okolje.<\/p>\n\n\n\n
Te besede smo poslu\u0161ali od Jan\u0161e in Hojsa, pod katerim so spremenili zakon o tujcih in uvedli vrsto pogojevanj za osnovne pre\u017eivetvene dobrine\/pravice z znanjem jezika. \u010ce kot tujec ne opravi\u0161 izpita iz sloven\u0161\u010dine, se ne more\u0161 prijaviti na Zavod za zaposlovanje in ne more\u0161 prejemati socialne podpore ali prek zavoda iskati slu\u017ebe. \u010ce kot begunec ne opravi\u0161 izpita iz sloven\u0161\u010dine, se ti po enem letu ukine ko\u0161arica pravic (do kakr\u0161ne koli finan\u010dne pomo\u010di za za\u010detno vklju\u010devanje v dru\u017ebo, kot je pomo\u010d za najem stanovanja). \u010ce kot \u017eena migranstkega delavca ne opravi\u0161 izpita, lahko pomaha\u0161 svojemu mo\u017eu, poto\u010di\u0161 solzo in se vrne\u0161 nazaj domov.<\/p>\n\n\n\n
Vse to je bilo sprejeto pod retoriko, da tujci izkori\u0161\u010dajo Slovenijo. Pridejo sem, se okori\u0161\u010dajo s socialnimi transferji, \u0161olstvom, zdravstvom, v zameno pa ne znajo niti sklanjati in pravilno uporabljati dvojine. Integrirali jih je treba, \u010de ne zlepa, pa zgrda! In kdor se ne misli ukloniti tem represivnim spodbudam, naj spakira in gre.<\/p>\n\n\n\n
Rezultate tega fa\u0161isti\u010dnega zakona smo lahko videli kmalu po tem, ko je novela zakona stopila v veljavo. Mati samohranilka treh otrok iz Sirije je bila izbrisana iz Zavoda za zaposlovanje, s tem pa ob socialno pomo\u010d in kljub vsemu vlo\u017eenemu trudu in mnogim uram u\u010dne pomo\u010di je bila na izpitu kar trikrat neuspe\u0161na.<\/p>\n\n\n\n
Begunec iz ene od afri\u0161kih dr\u017eav, ki tukaj \u017eivi \u017ee osem let in zelo lepo govori jezik, je zamudil rok za izpit (saj je v tem \u010dasu namre\u010d delal) in ko se mu je pogodba iztekla, ni bilo nobene poti ve\u010d, da bi se lahko prijavil v register aktivnih iskalcev zaposlitve na Zavodu. Brez tega tudi izpita ne more ve\u010d opravljati, saj je le Zavod tisti, ki mu lahko izda potrdilo o tem, da lahko opravlja zgolj ustni del izpita (kar bi mu zaradi nizke stopnje izobrazbe moralo sicer pripadati). Ker mu zaradi tega ne pripada socialna denarna pomo\u010d, je prisiljen poprijeti za vsako najbolj podpla\u010dano izkori\u0161\u010devalsko delo, ki mu pride pod roke. Uni\u010duje svoje zdravje. Uni\u010duje svoje veselje do \u017eivljenja v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n
Skratka, fa\u0161isti\u010dni zakon, ki (neza\u017eeljene, tuje) ljudi potiska na cesto oziroma v roke izkori\u0161\u010devalskemu kapitalu. Kdo tu koga izkori\u0161\u010da?<\/p>\n\n\n\n
Vlada se je zamenjala. Ni ve\u010d Jan\u0161e in Hojsa. Obljubljena je bila nova era v odnosu do tujcev.<\/p>\n\n\n\n
Toda ne. Tudi nova vlada se oklepa najbolj radikalnih posegov Jan\u0161eve ere. Zakon, ki je bil pod Hojsom sprejet z namenom izgona parazitskih tujcev, levoliberalna vlada zdaj ohranja v imenu emancipacije migranstkih \u017eensk. V imenu integracije, ki bo opolnomo\u010dila tujce. V imenu \u2018dobrega\u2019 torej ohranja najbolj represivne spremembe zakona, nad katerim smo se v \u010dasu Jan\u0161eve vladavine vsi zgra\u017eali, zdaj pa smo jih na novo racionalizirali in ohranili, v imenu opolnomo\u010denja. V praksi to \u0161e vedno pomeni metati ljudi na ulico, jih potiskati v roke \u010drnemu trgu dela ali drugemu, legalnemu izkori\u0161\u010danju in nenazadnje, jih deportirati in lo\u010diti od ostalih dru\u017einskih \u010dlanov. Vse to je menda za njihovo dobro.<\/p>\n\n\n\n
Pa povejmo nekaj stvari iz terena.<\/p>\n\n\n\n
V vseh letih na\u0161ega delovanja ni bilo v organizaciji niti enega \u010dloveka, ki se ne bi \u017eelel in trudil nau\u010diti se jezika. Prito\u017ebe, ki jih ves \u010das poslu\u0161amo, niso o tem, da je bedarija nau\u010diti se jezik, ampak da ni na voljo dovolj te\u010dajev, da so obstoje\u010di te\u010daji slabi in povr\u0161ni, da ne razumejo u\u010diteljev, ki sloven\u0161\u010dino razlagajo v angle\u0161\u010dini (ki je veliko ljudi ne razume), da se Slovenci ne \u017eelijo z njimi pogovarjati v slovenskem jeziku, da morajo na delovnem mestu uporabljati angle\u0161\u010dino itd\u2026 Problem torej ni v pomanjkanju motivacije, ampak v pomanjkanju mo\u017enosti.<\/p>\n\n\n\n
Nova vlada obljublja pove\u010danje sredstev za integracijske programe. Toda \u0161e preden je kdorkoli videl kake nove programe, so v veljavo stopili zakoni, ki bri\u0161ejo ljudi iz registrov. Iz registrov Zavoda, iz registrov dovoljenj za bivanje. Novi izbris, ki me\u010de ljudi na ulice in bo z njimi polnil deportacijske centre. Zakon, ki ga predstavljajo kot zakon, ki bo opolnomo\u010dil tuje \u017eenske, bo kmalu napolnil Center za tujce ravno z \u017eenskami. In njihovimi otroci. Mo\u017eje pa bodo lahko ostali. Dokler delajo.<\/p>\n\n\n\n
Nih\u010de nima ni\u010d proti te\u010dajem jezika. \u0160e najmanj pa tujci. Vsem je \u017eelja, da bi se ga nau\u010dili. A pogojevanje osnovnih \u010dlovekovih pravic z znanjem jezika je nezasli\u0161ano.<\/p>\n\n\n\n
Ampak pojdimo \u0161e korak naprej. Iz terena.<\/p>\n\n\n\n
Ali znanje jezika zares predstavlja opolnomo\u010denje in integracijo tujcev?<\/p>\n\n\n\n
Pa poglejmo. A in I sta tukaj \u017ee dolgo. Eden osem let, drugi devet. Prihajata iz ene izmed afri\u0161kih dr\u017eav. Obadva sta se zelo potrudila in se nau\u010dila sloven\u0161\u010dine. \u0160e vedno ju povsod vsi ogovarjajo v angle\u0161\u010dini. Zelo redko si uspeta izbori mo\u017enost, da govorita slovensko. \u010ceprav jezik obvladata. Ali imata zaradi svojega znanja jezika kak\u0161ne prednosti? Popolnoma nobene. A je v zadnje pol leta \u0161el \u017ee na ogled najmanj 120 sob, pa mu je noben ne da v najem. Kljub temu, da je redno zaposlen in da govori teko\u010de slovensko, pa \u0161e zelo prijazen in simpati\u010den je povrhu. Je pa\u010d \u010drn. Vedno bo tujec. Ne glede na znanje jezika.
Ali sta A in I zaradi znanja jezika dobila kak\u0161no bolj\u0161o slu\u017ebo? Ne!!! Vedno delata v istih tovarnah in restavracijah, ki zaposlujejo tujce, ne glede na to, kateri jezik govorijo. Tudi \u010de ne znajo besede slovensko ali celo angle\u0161ko, se bosta zna\u0161la na delovnem mestu z njimi. Ne glede na to, da sta tukaj \u017ee ve\u010d let in imata \u0161iroko mre\u017eo prijateljev, delala bosta to\u010dno v istih slu\u017ebah, kot jih dobijo tisti, ki so \u0161ele pri\u0161li. In \u017eivela v to\u010dno istih plesnivih kleteh, ki jih za drag denar najamejo le najbolj obupani.<\/p>\n\n\n\n
Ali se jima je spla\u010dalo vlo\u017eiti toliko truda v u\u010denje jezika, kot sta ga vlo\u017eila? Ne. Bilo bi popolnoma isto, \u010de ga ne bi.<\/p>\n\n\n\n
Zaman je govoriti vladi o programih za vklu\u010devanje, \u010de v praksi to samo nalaga dol\u017enosti tujcem, ne nalaga pa nobene dol\u017enosti slovenski dru\u017ebi, da te tujce potem sprejme kot enake. Kapital, ki se z njimi okori\u0161\u010da, jim v ni\u010demer ne olaj\u0161uje vklju\u010devanja.<\/p>\n\n\n\n
Za novelo Zakona o tujcih, ki ne vklju\u010duje \u010drtanja \u010dlena o pogoju izpita iz sloven\u0161\u010dine za podalj\u0161anje dovoljenja za bivanje za dr\u017einske \u010dlane, se seveda populisti\u010dno zavzemajo predvsem \u017eupani mest, kjer \u017eivi nekoliko ve\u010dje \u0161tevilo albanskih delavcev. Najbolj glasen je recimo \u017eupan Kranja, kjer \u017eivi okoli 4000 Albancev. \u010ce pride novela, tak\u0161na kot je, v veljavo, in \u010de zaradi neopravljenega izpita deportirajo recimo 1000 \u017eena. Ali bodo prebivalci Kranja zadovoljni? Ne. \u0160e vedno bo tam \u017eivelo 3000 Albancev, ki se bodo med sabo pogovarjali po albansko in bo njihov pogovor ujel na uho kak nestrpen Slovenec. \u201cV Kranju sploh ne sli\u0161i\u0161 ve\u010d sloven\u0161\u010dine,\u201d bo odmevalo \u0161e naprej. Kljub tiso\u010d deportiranim \u017eenam. In otrok. Pa jih lahko deportirajo \u0161e tiso\u010d. Pa \u0161e vedno ne bo prav. Pa \u0161e tiso\u010d. Tudi to ne bo dovolj. Pa \u0161e 500. Tudi 500 preostalih Albancev bo preve\u010d. Sloven\u0161\u010dina bo izumrla. Pa naj jih gre \u0161e 490. In jih ostane \u0161e 10. Verjemite. Tudi teh 10 bo preve\u010d, \u010de podle\u017eemo tej retoriki.<\/p>\n\n\n\n
Iz izku\u0161enj:<\/p>\n\n\n\n
Stara soseda iz starega mesta, iz male ulice, v katero se je pred leti preselila dru\u017eina Albancev. Mama, o\u010de in dva otroka. Sre\u010danje s sosedo je bilo v Hoferju, nekega sobotnega jutra. \u201cJoooooj, kako je te\u017eko,\u201d pojamra soseda. \u201cZdaj ko vas ni ve\u010d. In ko so se preselili tej Albanci.\u201d
\u201cA res? Kaj pa je narobe?\u201d
\u201cNi\u010d, ni\u010d ni narobe. Zelo so prijazni. Ta gospa vedno, ko gre mimo, prijazno pozdravi in poklepeta. Zelo lepo \u017ee govori slovensko. Tudi otroci so pridni. Ampak, saj veste, to je druga kulura. To ne gre skupaj z nami. To so \u010disto druga\u010dni. To je vse narobe.\u201d
\u201cA imate kaj problemov? Kaj je narobe?\u201d
\u201cMa ni\u010d ni narobe, ni\u010d ni problemov. So zelo prijazni. Ampak to je ta druga kultura. To ne gre skupaj z na\u0161o. Tako te\u017eko je, odkar so se oni preselili sem.\u201d
\u201cJa, ampak kaj je narobe?\u201d
\u201cJah, ni\u010d, ampak v\u010dasih imajo v nedeljo obiske. In imajo kar tri avte parkirane pred hi\u0161o. To so sami Albanci na obisku. Res nam je te\u017eko.\u201d<\/p>\n\n\n\n
So v Sloveniji torej problem neintegrirani tujci? Ali morda nestrpni Slovenci? Lahko bi rekli, da nestrpni Slovenci. Ampak ne bomo. Nestrpen je sistem. Zakoni. Birokracija. Nestrpen je kapital. In vladna retorika, namenjena legitimaciji teh fa\u0161isti\u010dnih zakonov. Naj ima vlada \u0161e toliko strate\u0161kih posvetov okoli sovra\u017enega govora, vse bo zaman, dokler bo sprejemala sovra\u017ene zakone in preko njih udejanjala sovra\u017ena dejanja zoper tuje delavce in njihove dru\u017eine.<\/p>\n\n\n\n
Zana Fabjan Bla\u017ei\u010d, Ambasada Rog<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"