Naslov dana\u0161nje tiskovne konference je \u201cKam Slovenija po\u0161ilja begunce\u201d?. V naslednjih minutah pa bi se radi vpra\u0161ali, zakaj Slovenija po\u0161ilja begunce tja, oziroma zakaj to po\u010dne za vsako ceno.<\/p>\n\n\n\n
Predstavniki izvr\u0161ne veje oblasti so zavezani absolutno in brez izjem spo\u0161tovati slede\u010da na\u010dela: za\u0161\u010dita ranljivih skupin, spo\u0161tovanje doma\u010de in mednarodne zakonodaje, ter spo\u0161tovanje mednarodnih konvencij. \u017dal pa se v primeru vra\u010danja prosilcev za azil soo\u010damo s situacijo, ko se ta na\u010dela bodisi ignorirajo, bodisi zlorabljajo, da se z njimi opravi\u010di izgon. <\/p>\n\n\n\n
Za\u010dnimo pri zagotavljanju pravic ranljivih skupin. \u010ce pogledamo, kdo so ljudje, ki trenutno v rokah dr\u017eijo odlo\u010dbe o vra\u010danju na Hrva\u0161ko, vidimo, da so med njimi nose\u010dnice, doje\u010de matere, dru\u017eine z otroci, ki v Sloveniji obiskujejo \u0161olo, LGBT osebe in ljudje, ki so bili na Hrva\u0161kem dele\u017eni brutalnega nasilja, prosilci za azil, v katere so policisti merili s pi\u0161tolami, jih tepli in zapirali v temne sobe brez vode in hrane po ve\u010d dni, da so morali piti vodo iz WCjev. Mnogi med njimi so zaradi tega travmatizirani in potrebujejo psihiatri\u010dno pomo\u010d.<\/p>\n\n\n\n
Ali to niso ranljive skupine? <\/p>\n\n\n\n
Zakaj je tako nujno deportirati nose\u010do \u017eensko?<\/p>\n\n\n\n
Zadnje trimese\u010dje je za nose\u010dnice najbolj kriti\u010dno, saj se telo po\u010dasi pripravlja na porod, pogosto pa je tudi bole\u010de, saj je plod vedno ve\u010dji. V tem \u010dasu je nujno,da \u017eenske niso podvr\u017eene stresu,saj ima to nevarne posledice tako za njih kot za \u0161e vedno razvijajo\u010dega otroka. Ve\u010dji stresni dogodki lahko vodijo do huj\u0161ih fizi\u010dnih te\u017eav nose\u010dnice,med drugim do povi\u0161anega krvnega pritiska, kar je v tem \u010dasu zelo nevarno, saj lahko vodi do prezgodnjega poroda, hudih zapletov pri porodu, nedono\u0161enega otroka ali v najhuj\u0161em primeru tudi v smrt otroka. <\/p>\n\n\n\n
Deportacija je vsekakor ve\u010dji stresni dogodek. Zakaj bi \u017eeleli tvegati?<\/p>\n\n\n\n
In zakaj je nujno deportirati \u017eensko, ki je ravno rodila in doji?<\/p>\n\n\n\n
V Sloveniji je celo slovenska zakonodaja za\u0161\u010ditila matere, ki dojijo in sicer v 115. \u010delnu Zakona o delovnem razmerju, ki pravi, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v \u010dasu nose\u010dnosti ter delavki, ki doji do enega leta starosti. S to primerjavo \u017eelim poudariti, da je slovenski zakonodajalec za\u0161\u010ditil doje\u010do mater, v tem primeru delavko, pred tako stresnim dogodkom, kot je odpoved pogodbe o zaposlitvi in posledi\u010dno izgube slu\u017ebe, saj naj bi tak\u0161en stres zelo slabo vplival na zdravstveno stanje matere in posledi\u010dno tudi otroka, ki se doji. Vedno je namre\u010d potrebno, tudi v postopkih mednarodne za\u0161\u010dite, paziti na najvi\u0161jo korist otroka, k \u010demer nas zavezuje nacionalno, evropsko in mednarodno pravo. <\/p>\n\n\n\n
\u010ce doje\u010da mati ne more biti odpu\u0161\u010dena, kako je lahko deportirana?<\/p>\n\n\n\n
Zakaj so odlo\u010dbo, da bodo vrnjeni na Hrva\u0161ko, dobili begunski otroci, ki hodijo v \u0161olo, ki \u017ee govorijo slovensko in ki so si \u017ee na\u0161li prijatelje? To pa\u010d ne gre v otrokovo najve\u010djo korist, h kateri smo zavezani po nacionalnem, evropskem in mednarodnem pravu.<\/p>\n\n\n\n
Tu smo pri to\u010dki spo\u0161tovanja mednarodnih konvencij, pri kateri si velja postaviti slede\u010de vpra\u0161anje: Zakaj dobivajo odlo\u010dbe o vra\u010danju ljudje, ki so bili na Hrva\u0161kem podvr\u017eeni nasilju in poni\u017eanju?<\/p>\n\n\n\n
Na\u010delo nevra\u010danja je mednarodnopravno na\u010delo, ki prepoveduje dr\u017eavi odstranitev, izgon ali izro\u010ditev posameznika dr\u017eavi, v kateri obstaja zanj resna nevarnost, da bo podvr\u017een smrtni kazni, mu\u010denju ali drugemu ne\u010dlove\u0161kemu ali poni\u017eujo\u010demu ravnanju ali kaznovanju. Spo\u0161tovanje na\u010dela nevra\u010danja nalaga tudi slovenska ustava.<\/p>\n\n\n\n
O ravnanju Hrva\u0161kih represivnih organov z migranti smo v zadnjih letih sli\u0161ali \u017ee veliko, z vsem je dobro seznanjeno tudi Ministrstvo za notranje zadeve, ki pa v svojih dublinskih odlo\u010dbah vztrajno relativizira pojem mu\u010denja in ne\u010dlove\u0161kega in poni\u017eujo\u010dega ravnanja. <\/p>\n\n\n\n
Citiram iz odlo\u010dbe:<\/p>\n\n\n\n
\u201cPristojni organ v zvezi z navedbami prosilca o neprimernem vedenju policistov pojasnjuje, da je uporaba slu\u017ebenih psov ter strelnega oro\u017eja in streljanje v zrak, del nabora orodij, za uporabo katerih je policija poobla\u0161\u010dena in sama ne more predstavljati ne\u010dlove\u0161kega in poni\u017eevalnega ravnanja.<\/p>\n\n\n\n
\u201cNavedbe prosilca, da se v Republiki Hrva\u0161ki ne po\u010duti varnega zaradi slabega ravnanja policistov, saj naj bi ga stradali, mu omejili gibanje v neprimerne prostore, ga udarili in s pi\u0161tolo streljali v zrak, ne zado\u0161\u010dajo za utemeljen zaklju\u010dek, da bodo v primeru predaje Republiki Hrva\u0161ki tam z njim ne\u010dlove\u0161ko in poni\u017eevalno ravnali, saj bi \u0161lo v tem primeru za azilni in ne policijski postopek.\u201d<\/p>\n\n\n\n
Koncept ne\u010dlove\u0161kega in poni\u017eevalnega ravnanja je v drugih predelih Evropske unije dojet popolnoma druga\u010de. Nizozemska je zaradi pomanjkanja nastanitvenih kapacitet v belgijskih azilnih domovih preklicala dublinske deportacije v Belgijo, saj je \u017eivljenje v prenatrpanih stavbah ali celo pred njihovimi vrati ne\u010dlove\u0161ko in poni\u017eujo\u010de. Prav tako so prej\u0161nji teden zaustavili vse dublinske deportacije v Italijo, iz istih razlogov. Medtem ko je na zahodu \u017ee prenatrpanost v azilnih domovih smatrana kot nedopustna in so bile zaradi tega preklicane mnoge deportacije v omenjene dr\u017eave, Slovenija ne smatra niti pretepanja, spolnega nadlegovanja, streljanja in stradanja, \u010desar so bili begunci dele\u017eni na Hrva\u0161kem, kot poni\u017eujo\u010de in ne\u010dlove\u0161ko. Priznava sicer, da se tovrstne prakse resni\u010dno dogajajo, a jih za dublinski postopek smatra kot brezpredmetne, kar je svojevrstna norost. <\/p>\n\n\n\n
Ministrstvo prav tako ne priznava sodne prakse drugih evropskih dr\u017eav. Iz sodbe nizozemskega okro\u017enega sodi\u0161\u010da v Haagu, izdane 13. 4. 2022, izhaja, da tako imenovani \u00bbpush-backi\u00ab na Hrva\u0161kem predstavljajo temeljno sistemsko napako v postopku azila v smislu 3(2) \u010dlena Dublinske uredbe. Poleg tega je sodi\u0161\u010de potrdilo, da obstajajo resni namigi, da se \u00bbpush-backi\u00ab dogajajo tudi pri dr\u017eavljanih tretjih dr\u017eav, ki jih je Republika Hrva\u0161ka sprejela od drugih dr\u017eav \u010dlanic in tisith osebah, ki se nahajajo na ozemlju Hrva\u0161ke v bli\u017eini meje. MNZ v zvezi z omenjeno sodbo meni, da odlo\u010ditve v konkretnem primeru ne gre posplo\u0161evati na vse prosilce, sploh pa ne na te, ki so po dublinskem postopku vrnjeni na Hrva\u0161ko, \u010deprav omenjena sodba govori ravno o tem. <\/p>\n\n\n\n
Prav tako je sklep o predaji s sodbo z dne 2. 9. 2022 odpravilo Regionalno upravno sodi\u0161\u010de v Stuttgartu, ki je ugotovilo, da prosilci za azil po dublinski predaji Hrva\u0161ki nimajo ve\u010d mo\u017enosti, da se vsebinsko odlo\u010da o njihovih pro\u0161njah za azil. Zaustavitvi dublinskih deportacij na Hrva\u0161ko so iz podobnih razlogov sledile tudi Nem\u010dija, Italija, Nizozemska in \u0160vica. Tudi glede teh sodb ministrstvo meni, da so brezpredmetne. Ne odstopa namre\u010d od stali\u0161\u010da, da so po dublinski uredbi predani begunci zagotovo sprejeti v azilni postopek in primerno obravnavani. Tukaj lahko povemo, da sta bila v zadnjih mesecih dva \u010dlana Ambasade Rog deportirana na Hrva\u0161ko in nobenega od njiju niso sprejeli v azilno obravnavo in v azilni dom. Obema so ob prihodu takoj izro\u010dili odlo\u010dbo o izgonu iz dr\u017eave in ju pustili spati na ulici, \u010deprav so pono\u010di temperature padle pod ni\u010dlo. Tu je pomembno s tremi klicaji izpostaviti, da z deportacijo na Hrva\u0161ko begunci popolnoma izgubijo mo\u017enost, da bi se sploh \u0161e vsebinsko odlo\u010dalo o njihovih pro\u0161njah za azil. Padejo v proceduralno luknjo, v kateri je njihova mo\u017enost za pridobitev mednarodne za\u0161\u010dite ni\u010dna, pa \u010deprav bi bili do nje sicer upravi\u010deni. <\/p>\n\n\n\n
Nazadnje pa se moramo posvetiti \u0161e problematiki spo\u0161tovanja doma\u010de pravne ureditve. Ministrstvo za notranje zadeve je \u0161lo namre\u010d pri svoji legitimaciji dublinskih deportacij \u0161e korak dlje. Upravno sodi\u0161\u010de v Ljubljani je 17. marca 2023 izdalo sodbo v dublinskem primeru, v kateri je razkrilo, da Ministrstvo SELEKTIVNO ali celo NAROBE PREVAJA MEDNARODNA PORO\u010cILA (AIDA in EUAA) o stanju na Hrva\u0161kem, ki jih uporablja kot dokazno gradivo, da na Hrva\u0161kem ne prihaja do kr\u0161enja azilne in dublinske zakonodaje. Sodi\u0161\u010de je zaznalo napa\u010dne prevode besed, izgubljene stavke oziroma cele odstavke in pav\u0161alne povzetke, kot tak pa je prevod slu\u017eil potrjevanju stali\u0161\u010da MNZ, originalno poro\u010dilo pa je v resnici govorilo v prid prosilcu za azil, ki so ga \u017eeleli predati Hrva\u0161ki. <\/p>\n\n\n\n
30. 3. 2023 je Varuh \u010dlovekovih pravic izdal tudi mnenje glede pobud dveh prosilcev za azil, ki so ju \u017eeleli deportirati po Dublinu na Hrva\u0161ko in v Bolgarijo \u0161e preden je bilo na Vrhovnem sodi\u0161\u010du odlo\u010deno o njuni proto\u017ebi glede deportacije in pro\u0161nji za za\u010dasno odredbo. <\/p>\n\n\n\n
Varuh je pobudi spoznal kot utemeljeni. \u201cKot izhaja iz navedb v pobudah in prejetega pojasnila MNZ, ministrstvo po trenutni praksi ne c\u030caka na pravnomoc\u030cnost odloc\u030citve sodi\u0161c\u030c o zac\u030casni odredbi, temvec\u030c \u017ee po prejemu zavrnilne sodbe Upravnega sodi\u0161c\u030ca pristopi k predaji tujca po Dublinski uredbi. Iz pojasnil MNZ sicer izhaja, da v zadnjem letu do predaj v tak\u0161nih primerih ni pri\u0161lo, ker so tujci \u017ee pred tem samovoljno zapustili azilni dom. Vendar navedenega ne gre razumeti, kot da obravnavana praksa na osebe ni imela negativnega uc\u030cinka, saj je razumno domnevati, da je do samovoljnih zapustitev v mnogih tovrstnih primerih pri\u0161lo ravno zaradi strahu pred napovedano predajo po Dublinski uredbi. <\/p>\n\n\n\n
K temu je Varuh dodal, da glede na razpolo\u017eljive informacije o ravnanju z iskalci azila na Hrva\u0161kem (kamor naj bi vrac\u030cali prvega pobudnika) kot tudi v Bolgariji (kamor naj bi vrac\u030cali drugega pobudnika) trditve pobudnikov o nevarnosti, ki bi ji bila izpostavljena s predajo, ne gre \u0161teti za oc\u030citno neutemeljene. Tako obstaja verjetnost, da sta bila pobudnika zaradi ravnanja ministrstva ne le omejena pri izvr\u0161evanju svojih pravic do uc\u030cinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva, temvec\u030c je bila s tem tudi dejansko ogro\u017eena njuna pravica iz 3. c\u030clena EKC\u030cP (prepoved mu\u010denja).\u201c<\/p>\n\n\n\n
Varuh je Ministrstvu priporo\u010dil, da naj v izogib kr\u0161enja \u010dlovekovih pravic in ustvarjanja nepopravljive \u0161kode za posameznika prakso spremeni tako, da s predajo prosilca za azil po dublinski uredbi drugi dr\u017eavi \u010dlanici po\u010daka do kon\u010dne odlo\u010ditve sodi\u0161\u010da glede za\u010dasne odredbe. A Ministrstvo za notranje zadeve se z ugotovitvami Varuha \u010dlovekovih pravic NE STRINJA, zato so v uradnem odgovoru na Varuhov dopis odgovorili, da \u201cbodo \u0160E NAPREJ POSKU\u0160ALI IZVAJATI PREDAJE PO DUBLINSKI UREDBI KOT DO SEDAJ.\u201d <\/p>\n\n\n\n
Kako je zdaj torej s pravnim varstvom, ki naj bi pripadal vsem beguncem, ki prestopijo slovensko mejo in tukaj zaprosijo za azil in h kateremu je Slovenija zavezana po mednarodnem azilnem pravu? <\/p>\n\n\n\n
Naj se \u0161e enkrat torej vrnem k vpra\u0161anju ZAKAJ. Zakaj je Sloveniji tako pomembno, da vrne teh nekaj deset ljudi na Hrva\u0161ko, da je pripravljena hoditi po robu zakona, ponarejati mednarodna poro\u010dila, ter ignorirati evropsko sodno prakso in Varuha \u010dlovekovih pravic? Zakaj je tako pomembno deportirati Chrisa, Marie, Chako, Ghislaina, Olivierja? Ki ne \u017eelijo ni\u010d drugega, kot ostati v Sloveniji, delati, biti na varnem. <\/p>\n\n\n\n
In prav ob postavljanju tega vpra\u0161anja vedno prejmemo paradoksalni odgovor: te deportacije je potrebno izvajati, ker da moramo spo\u0161tovati evropsko zakonodajo in evropske direktive. Namesto da bi zakoni in regulacije \u0161\u010ditili najranljivej\u0161e, se na njih sklicuje, ko je ranljivim osebam potrebno odre\u010di pravico do za\u0161\u010dite. Zato naj na tem mestu izpostavim eno zelo pomembno in morda za mnoge \u0161okantno dejstvo: <\/p>\n\n\n\n
Izvajanje dublinske uredbe je podro\u010dje politike in ne prava. Kot vidimo tako pri nas kot drugod po Evropi, se vra\u010danja po dublinu prakticirajo selektivno, dolo\u010dbe pa se interpretira v skladu z vsakokratnimi interesi dr\u017eav. Povedano druga\u010de: Dublin ni sveta beseda, ki se je morajo dr\u017eave dr\u017eati kot bo\u017ejih zapovedi. \u010ce se Slovenija odpove deportaciji nekaj deset beguncev, je ne bodo izklju\u010dili iz Evropske unije. \u0160e ve\u010d, dublinski zakonik vsebuje t.i. diskrecijsko klavzulo (17. \u010dlen dublinskega zakonika), ki dr\u017eavam dovoljuje v kateri koli to\u010dki postopka prevzem pristojnosti za azilne pro\u0161nje na podlagi so\u010dutja in humanitarizma.<\/p>\n\n\n\n
In \u010de smo povsem iskreni, je Dublin v prvi vrsti politi\u010dni mehanizem, s katerim bogate evropske dr\u017eave severno od nas poljubno zapirajo in odpirajo dotok delovne sile. Ni\u010d nas torej ne sme presene\u010dati, da je Nem\u010dija lani, od skoraj 70.000 izdanih dublinskih odlo\u010db, izvedla le 6000 deportacij, in to ravno v \u010dasu, ko so mediji polni novic, da Nem\u010dija krvavo potrebuje tujo delovno silo. V Sloveniji kljub velikim besedam o pove\u010devanju privla\u010dnosti za tuje delavce podobne politi\u010dne volje zaenkrat nismo zmogli, niti v primeru ljudi, ki so se v kratkem \u010dasu \u017ee vklju\u010dili v okolje, si na\u0161li prijatelje, se nau\u010dili osnov jezika\u2026 Nismo na\u0161li niti politi\u010dne volje, da za\u0161\u010ditimo najranljivej\u0161e med njimi, torej begunce, in jim omogo\u010dimo \u010dim hitrej\u0161i za\u010detek novega \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n\n
To, ali bo dr\u017eava po dublinski uredbi izgnala Marie, Chako, Ghislaina, Chrisa, Olivierja in ostale, ni stvar prava. Je stvar politi\u010dne odlo\u010ditve. In politi\u010dna odlo\u010ditev je lahko tudi tak\u0161na, da ti ljudje ostanejo pri nas. Na predstavnikih vlade pa je, da jo sprejmejo. <\/p>\n\n\n\n
Ambasada Rog<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Naslov dana\u0161nje tiskovne konference je \u201cKam Slovenija po\u0161ilja begunce\u201d?. V naslednjih minutah pa bi se radi vpra\u0161ali, zakaj Slovenija po\u0161ilja begunce tja, oziroma zakaj to […]<\/a><\/p>\n<\/div>","protected":false},"author":4,"featured_media":1691,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[24,38,42,47],"class_list":["post-1693","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ambasada-rog","tag-deportacije","tag-hrvaska","tag-izjava","tag-javna-tibuna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1693","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1693"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1693\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1691"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1693"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1693"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1693"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}