Pozdravljeni. Ime mi je Issa in prihajam iz Burundija. V Slovenjo sem pri\u0161el pred enim letom. Na svoji poti sem pre\u010dkal Hrva\u0161ko. Ko sem prvi\u010d vstopil na Hrva\u0161ko, so nas policisti zajeli v gozdu – na nas so poslali pse in streljali so v zrak, da bi nas prestra\u0161ili. Be\u017eal sem, a so me ujeli in mo\u010dno pretepli. Strpali so nas v kombi, v katerem nas je bilo trideset, ter nas odpeljali v nek drug gozd, kjer smo bili popolnoma izgubljeni, saj so nam pobrali sim kartice in nismo mogli vedeti, kje smo. Dva dni smo la\u010dni tavali po gozdu, preden smo ugotovili, da smo nazaj v Bosni. <\/p>\n\n\n\n
Na ta isti na\u010din so me vrnili v Bosno kar sedemkrat. <\/p>\n\n\n\n
V mojem zadnjem poskusu pre\u010dkanja Hrva\u0161ke so nas spet zajeli policisti. Tokrat nas niso odpeljali nazaj v Bosno, temve\u010d so nas privedli do neke policijske postaje, kjer smo morali pre\u017eiveti cel dan brez hrane in vode. Prinesli so nam neke papirje v hrva\u0161kem jeziku, ki smo jih morali podpisati. Nobenega prevajalca ni bilo nikjer, tako da ne vemo, kaj smo podpisovali. Prisilili so nas, da smo oddali svoje prstne odtise. Ko smo hoteli vpra\u0161ati policiste, kaj to\u010dno tam delamo, so se odzvali z agresijo. Po oddaji prstnih odtisov so nam vro\u010dili nek papir, na katerem je pisalo, da imamo sedem dni \u010dasa, da zapustimo Hrva\u0161ko. Zato smo se odpravili proti Sloveniji. <\/p>\n\n\n\n
Tako sem tudi pri\u0161el v Slovenijo in zaprosil za azil.<\/p>\n\n\n\n
Ko so me poklicali na moj drugi intervju, so mi povedali, da se bom moral vrniti na Hrva\u0161ko. Na Hrva\u0161kem sem namre\u010d oddal prstne odtise. To pomeni, da naj bi bila Hrva\u0161ka odgovorna za mojo pro\u0161njo za azil. <\/p>\n\n\n\n
Bil sem resni\u010dno osupel, presene\u010den in razo\u010daran nad to odlo\u010ditvijo, saj Hrva\u0161ke res nisem dojel kot varne dr\u017eave. Tam sem do\u017eivel toliko nasilja in rasizma, da ne razumem, kako naj bi zdaj tam \u017eivel varno in mirno.<\/p>\n\n\n\n
Podal sem prito\u017ebo nad to odlo\u010ditvijo na sodi\u0161\u010de. A celo sodi\u0161\u010de je pritrdilo odlo\u010ditvi notranjega ministrstva, da je Hrva\u0161ka varna dr\u017eava. Sodnik pa\u010d ni nikoli do\u017eivel, kako je biti \u010drn v hrva\u0161kem gozdu. Na Hrva\u0161ko je \u0161el najbr\u017e samo poleti na morje in ne more razumeti, zakaj Hrva\u0161ka ni varna za nas, Afri\u010dane, Arabce in ostale, ki smo temnej\u0161e polti.<\/p>\n\n\n\n
Kmalu sem ugotovil, da nisem edini, ki sem v tak\u0161ni situaciji. Ve\u010dina mojih prijateljev je imela v rokah isto odlo\u010dbo. Zato smo pri\u010deli javno opozarjati glede deportacij na Hrva\u0161ko. Imeli smo veliko tiskovnih konferenc, protestov, dogodkov in sre\u010danj s politiki. A pristojni nam \u0161e vedno niso \u017eeleli prisluhniti. Njihov odgovor je bil ves \u010das isti: vrniti se moramo na Hrva\u0161ko, Hrva\u0161ka je varna dr\u017eava. Nekaj nas je Slovenija vendarle sprejela, drugi pa \u0161e vedno ostajajo v negotovosti. In vsak nov, ki pride, dobi popolnoma isto odlo\u010dbo. Da se mora vrniti tja. <\/p>\n\n\n\n
Najpomembnej\u0161a stvar, ki jo \u017eelim izpostaviti, je, da je ve\u010dina od nas \u017ee zaposlenih. A dr\u017eava vztraja, da moramo biti vrnjeni. Ne razumem tega. Sloveniji primanjkuje delovne sile. Ves \u010das lahko o tem beremo v \u010dasopisih. Slovenija potrebuje tujo delovno silo. A ko ima delavce tukaj, jih po\u0161ilja na Hrva\u0161ko. Slovenija potrebuje tujo delovno silo, a hkrati ugrablja delavce iz tovarn, skladi\u0161\u010d in gradbi\u0161\u010d, in jih deportira v dr\u017eavo, kjer niso varni. To nima nobenega smisla. Tukaj smo, tukaj delamo, imamo prijatelje, pomagali smo pri sanaciji \u0161kode po poplavah. Mislim, da bi bilo edino prav, da nas dr\u017eava sprejme in da ostanemo tukaj. Dublinska regulacija ni bolj pomembna od na\u0161ih \u017eivljenj.<\/p>\n\n\n\n
Issa, Burundi<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"