![\"\"](\"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/406091725_729264469248431_2765983251802369324_n-1024x498.jpeg\")
<\/figure><\/li>![\"\"](\"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/406406167_729264715915073_1286584629088624279_n-1-1024x768.jpeg\")
<\/figure><\/li>![\"\"](\"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/406415571_729264762581735_5759426564230489113_n-1-768x1024.jpeg\")
<\/figure><\/li>![\"\"](\"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/406415571_729264762581735_5759426564230489113_n-768x1024.jpeg\")
<\/figure><\/li>![\"\"](\"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/406442633_729264749248403_4390197282689191131_n-768x1024.jpeg\")
<\/figure><\/li><\/ul><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na dan, ko so se zgodile poplave, sem cel dan gledal Facebook in videl, da otroke re\u0161ujejo iz \u0161ol, ker je voda zalila u\u010dilnice. Videl sem, da je odneslo mostove in poru\u0161ilo hi\u0161e. Nisem vedel, da se tak\u0161ne katastrofe lahko zgodijo tudi v Sloveniji. <\/p>\n\n\n\n
Takoj sem napisal naokoli ve\u010d sporo\u010dil, da sem pripravljen pomagati. V to dr\u017eavo sem pri\u0161el kot begunec, tudi sam sem izgubil vse, kar sem imel. Zato sem \u017eelel podpreti ljudi, ki so imeli te\u017eave zaradi poplav. <\/p>\n\n\n\n
Z drugimi prijatelji iz azilnega doma smo potem to idejo predlagali \u0161e na sestanku v Ambasadi Rog in vsi smo bili za. Takrat je veliko ljudi hodilo nekam na sever Slovenije, mi pa smo \u0161li v vas, ki se imenuje Sneberje, saj smo tja lahko pri\u0161li z mestnim avtobusom. <\/p>\n\n\n\n
Ko smo pri\u0161li v to vas, smo hitro poprijeli za delo. Kamor smo pri\u0161li, so nas bili ljudje veseli. Dali so nam hrano, pija\u010do in posodili orodje, da smo lahko delali. Nekaj lopat smo imeli s sabo, ostalo pa smo na\u0161li tam. \u010cistili smo sobe, podirali zidove, odna\u0161ali pohi\u0161tvo in podobno. Nehali smo prihajati po treh tednih, ko so nam rekli, da je vse narejeno. Za nami so pri\u0161le profesionalne gradbene firme. <\/p>\n\n\n\n
Najbolj sem bil vesel tega, kako so bili ljudje prijazni do nas. Nih\u010de se nas ni bal ali nas grdo gledal. Obiskali smo skoraj vsako hi\u0161o in kaj pospravili. Bilo nas je petdeset prijateljev, ki smo hodili tja skupaj, od tega \u0161tirideset iz azilnega doma. Nekateri vsak dan, nekateri samo takrat, ko niso imeli slu\u017ebe. <\/p>\n\n\n\n
Kmalu po tem, ko smo nehali pomagati v Sneberjah, sem dobil slu\u017ebo. Zaposlil sem se v skladi\u0161\u010du v Momaxu. Tudi tam so vsi zelo prijazni z mano, tako sodelavci kot \u0161efi. <\/p>\n\n\n\n
Po te\u017ekih letih v izgnanstvu zdaj lahko re\u010dem, da se v Sloveniji po\u010dutim zelo dobro. Ves \u010das sre\u010dujem prijazne ljudi, ki me spo\u0161tujejo. Imam veliko prilo\u017enosti, da tudi sam naredim kaj dobrega. <\/p>\n\n\n\n
Edini problem, ki ga imam pa je ta, da me ho\u010de Slovenija deportirati na Hrva\u0161ko. Tja, kjer so me obravnavali kot da sem \u017eival. Rad bi ostal tukaj, rad bi prispeval dru\u017ebi. <\/p>\n\n\n\n
Romain Adje Brou, Slonoko\u0161\u010dena obala<\/p>\n\n\n\n<\/figure><\/li><\/figure><\/li><\/figure><\/li><\/figure><\/li><\/figure><\/li><\/ul><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"