Moje ime je Arbaz in prihajam iz Pakistana, iz mesta Karachi. Pri\u0161el sem z delovno vizo, torej sem ta, ki mu baje tukaj re\u010dete legalni migrant. Star sem 24 let, imam diplomo iz ra\u010dunalni\u0161tva, informatike in tehnologije. <\/p>\n\n\n\n
Prej sem delal na Cipru, v tur\u0161kem delu, potem pa mi je o\u010de pomagal do vize v Sloveniji. Veselil sem se, da bom lahko delal v Evropi, saj sem o tej celini sli\u0161al bolj ali manj same dobre stvari. <\/p>\n\n\n\n
Stvari pa so potekale na malo druga\u010den na\u010din. Ko sem prispel na letali\u0161\u010de, me je z avtom pri\u0161el iskat moj novi \u0161ef in me odpeljal do svoje pisarne. Tam mi je dal v podpis en kup dokumentov v sloven\u0161\u010dini, za katere nisem vedel, kaj podpisujem, a on mi je rekel, da je to papirologija, s katero bo uredil vse potrebno za moje bivanje tukaj. <\/p>\n\n\n\n
\u0160e isti dan sem za\u010del delati v njegovi pekarni. Ta pekarna se nahaja sredi gozda nekje blizu Kranja. V pekarni sva bila zaposlena dva. Jaz in en fant iz Nepala. Delala sva po \u0161est dni na teden, dvanajst ur na dan. Ko sva \u0161efu rekla, da je to preve\u010d, nama je rekel, da je to Evropa in da tukaj ne podpirajo lenuhov. Rekel je, da se v Evropi dela po \u0161est dni na teden in po dvanajst ur na dan. Ko sem hotel k zdravniku, mi je rekel, da on ne potrebuje lenuhov in da mi moja zdravstvena kartica ne krije zdravstvene oskrbe. Da bom moral sam pla\u010dati zdravnika. In da \u010de grem, ne rabim hodit nazaj. Zato nisem \u0161el in sem delal z vro\u010dino. Ves \u010das mi je grozil. Rekel je, da ima moj podpis in da \u010de grem, bo takoj preklical mojo vizo in me dal deportirati v Pakistan. Tega si nisem mogel privo\u0161\u010diti, saj je moja dru\u017eina zapravila ogromno denarja za to vizo. Za en mesec tak\u0161nega dela sem dobil 900 eurov. <\/p>\n\n\n\n
S tem Nepalcem sva \u017eivela v \u0161efovi hi\u0161i, ki je bila zraven pekarne. Za skupno sobo nama je vsak mesec odtrgal od pla\u010de vsakemu po 180 eurov. Ko sva imela prosto, sva morala kositi okoli hi\u0161e, morala sva pomivati hi\u0161o, morala sva \u010distiti \u0161efove \u010devlje. Prosto sva imela samo ob sobotah, ampak je bilo do avtobusne postaje eno uro hoje, zato nisva nikamor \u0161la. <\/p>\n\n\n\n
\u201cTo je Evropa,\u201d nama je vsaki\u010d, ko sva se prito\u017eila, rekel \u0161ef. Zasovra\u017eil sem besedo Evropa. <\/p>\n\n\n\n
\u010cez \u010das je ta Nepalec pobegnil. \u017de naslednji dan je \u0161ef pripeljal novega Nepalca. Ta novi fant je bil star 20 let. <\/p>\n\n\n\n
Neko soboto pa sem se vseeno odlo\u010dil, do bom pe\u0161a\u010dil do tistega avtobusa in sem pri\u0161el v Ljubljano. Po nekaj mesecih dela nisem v Sloveniji poznal prav nikogar, razen \u0161efa, njegove \u017eene in njegovega sina. V parku sem videl nekega Afri\u010dana in sem pristopil do njega ter mu povedal svojo zgodbo. Dal mi je kontakt od neke \u017eenske, ki sem jo takoj kontaktiral. Da skraj\u0161am to dolgo in zapleteno zgodbo – v enem tednu sva nato pobegnila od tam, vmes pa izvedela tudi, da naju je \u0161ef \u017ee zdavnaj odjavil od zavarovanja, torej sva pri njemu delala v bistvu na \u010drno. <\/p>\n\n\n\n
Zdaj sva v Ljubljani in i\u0161\u010deva novo slu\u017ebo, vmes pa pre\u017eivljava \u010das v organizaciji, ki se imenuje Ambasada Rog. Tam je veliko ljudi, ki so begunci. Kot sem izvedel, njih imenujejo ilegalni migranti. Ampak naj vam povem nekaj. \u0160e nikoli v \u017eivljenju nisem spoznal tako prijaznih ljudi. Vsi so takoj za\u010deli skrbeti za naju. Peljali so naju v novo sobo, nama vsak dan skuhali kosilo, peljali so naju na agencijo, da bi na\u0161la novo slu\u017ebo. Ne razumem, zakaj dr\u017eava tem ljudem re\u010de, da so ilegalci, \u010de pa so tako dobri in prijazni. Takoj sva dobila nove prijatelje. Potem sem tudi sam enkrat skuhal za vse njih. Ri\u017e se mi je za\u017egal, ker sem prvi\u010d kuhal za tako veliko ljudi, ampak so ga vseeno pojedli, ker so prijazni. Omaka je bila pa dobra. <\/p>\n\n\n\n
V kratkem \u010dasu sem se nau\u010dil zelo veliko in zdaj \u017ee jaz lahko komu pomagam. Tukaj vse zelo lepo in na dolgo in ve\u010dkrat razlo\u017eijo – \u010de poslu\u0161a\u0161, lahko hitro razume\u0161 vse o svojih pravicah in dol\u017enostih. <\/p>\n\n\n\n
Upam, da bom hitro na\u0161el novo slu\u017ebo in da bom lahko obnovil svoje delovno dovoljenje. \u017delim vse dobro tudi za vse moje nove prijatelje. Pravijo, da jih \u017eelijo ene deportirati na Hrva\u0161ko, druge pa v doma\u010do dr\u017eavo. Prav bi bilo, da tudi oni dobijo kartico, tak\u0161no kot jaz, da bi lahko ostali tukaj. In da se nikomur ne zgodi to, kar se je zgodilo meni. Ljudi se ne bi smelo deliti na legalne in ilegalne, pa ne na \u010drne, rjave in bele, pa ne na tujce in dr\u017eavljane. Edini ilegalec oziroma kriminalec v celi tej zgodbi je moj \u0161ef, ki je Slovenec. Pa \u0161e agent, ki je mene in prijatelja posredoval temu \u0161efu. Ta je Nepalec. Vsi ostali pa smo dobri ljudje. <\/p>\n\n\n\n
Sardar Arbaz Ahmad, Pakistan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"