![\"\"](\"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/411292319_738167788358099_5565683946216341187_n-1-1024x1024.jpeg\")
<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ime mi je Anoir Boakez in sem iz Al\u017eirije. V Slovenijo sem pri\u0161el \u017ee zelo dolgo nazaj. Leta 2017. Takrat je \u0161e veljalo, da lahko prosilci za azil dobijo delovno dovoljenje po devetih mesecih. \u010cakal sem devet mesecev in potem za\u010del delati v eni izmed velikih restavracij v Ljubljani. Tam sem delal dve leti. To so bili najsre\u010dnje\u0161i trenutki mojega \u017eivljenja. Vsak dan po slu\u017ebi sem se na poti domov v azilni dom vsedel na klopico, pokadil eno cigareto in spil eno pivo, potem pa od\u0161el po\u010divat. <\/p>\n\n\n\n
Potem pa sem dobil negativ in s tem je bilo moje dovoljenje za delo preklicano. Nisem vedel, kaj naj storim. Pojavili so se neki ljudje in mi povedali, da mi lahko pomagajo. Tako sem za\u010del zanje prodajati marihuano. Ni bila to velika pomo\u010d, saj to ni bilo delo, ki sem ga \u017eelel opravljati in kaj hitro sem se zna\u0161el v rokah policije. <\/p>\n\n\n\n
Kmalu so me zaprli v Center za tujce v Postojni, da bi me deportirali. A potem je pri\u0161la korona in so me vrgli na cesto. Pomagali so mi ljudje iz Roga in v Rogu sem dobil sobo. Takrat sem se tudi odlo\u010dil, da ne bom nikoli ve\u010d po\u010del kriminalnih stvari. <\/p>\n\n\n\n
Potem so me \u010dez nekaj mesecev spet zaprli v Center za tujce, da bi kon\u010dno izvr\u0161ili mojo deportacijo. Toda moja dr\u017eava me ni \u017eelela sprejeti, zato so me po \u0161estih mesecih vrgli nazaj na cesto. Vse skupaj sem bil v tisti mu\u010dilni napravi 9 mesecev. V tem \u010dasu pa so poru\u0161ili Rog in moje sobe ni bilo ve\u010d. <\/p>\n\n\n\n
Vseeno so mi v Ambasadi Rog na\u0161li novo sobo. Problem pa je, da nimam ve\u010d delovnega dovoljenja. Vsak dan zelo trpim zaradi tega. \u017divim tukaj in imam zelo rad to dr\u017eavo, ampak ne morem delati, \u010deprav sem v svojih najbolj\u0161ih letih. To me psihi\u010dno ubija. Poznam tudi veliko drugih ljudi, ki so v podobni situaciji ali pa ki se bodo v njej zna\u0161li kmalu. To me zelo \u017ealosti. Delovni ljudje smo, a smo obsojeni na \u017eivotarjenje in milo\u0161\u010dino, v najhuj\u0161em primeru na lakoto ali kriminal. <\/p>\n\n\n\n
Vem, da dr\u017eava misli, da bomo obupali in od\u0161li naprej in potem \u017eivotarili v kaki drugi dr\u017eavi. A za nekatere od nas to ni opcija. Vlada bi storila veliko dobrega, \u010de bi nam omogo\u010dila, da pridobimo delovno dovoljenje. Zato pozivam Vlado, da omogo\u010di pridobitev delovnega dovoljenja za nas, ki smo zavrnjeni prosilci za azil. Nazaj ne moremo, naprej ne smemo. Imamo pa dve roki, dve nogi in glavo in smo pripravljeni delati ter prispevati. <\/p>\n\n\n\n
Anoir Boakez, Al\u017eirija<\/p>\n\n\n\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"