V dnevih po umiku ameri\u0161kih sil se nam pred o\u010dmi razkriva bridka afganistanska realnost, pred katero si je zahodna javnost vseskozi zatiskala o\u010di. Razkriva se nam dejstvo, da ameri\u0161ka invazija, pri kateri je s svojo vojsko sodelovala tudi Slovenija, ni prinesla napredka, svobode, ali varnosti. V 20ih letih okupacije niso rastle dr\u017eavne in civilne institucije, izurjena dr\u017eavna vojska ali stabilna vlada – v resnici so zahodne milijarde romale v \u017eepe ameri\u0161kih voja\u0161kih koncesionarjev, lokalnih warlordov, sumljivih varnostnih agencij, me\u0161etarjev z oro\u017ejem, trgovcev z ljudmi, narkotrafikantov, koruptivnih funkcionarjev in nevladni\u0161kih oportunistov. Se res lahko \u010dudimo, da danes vsa ta potemkinova vas ne nudi kakega odpora proti talibanski ofenzivi? 20 let so nam o Afganistanu pripovedovali la\u017e, da mirovni\u0161ke misije krepijo stabilnost in \u0161ibijo Talibane, danes pa vidimo nasprotno: civilno prebivalstvo je trpelo vse te bombe, obstreljevanja, ugrabitve, samomorilske napade in ne\u0161teto zlo\u010dinov proti \u010dlove\u0161tvu za prazen ni\u010d. <\/p>\n
Evropske dr\u017eave pa so medtem ponavljale mit o tem, da je Afganistan varna dr\u017eava. Le kako bi politi\u010dni voditelji lahko stopili pred svoje volilce in jim povedali, da so bile drage mirovne misije na\u0161ih vojakov le farsa? In kar je bolj bistveno, kako bi sicer utemeljevali zavra\u010danje afganistanskih prosilcev za azil? Slovenija je bila seveda med tistimi dr\u017eavami, ki so se najbolj dr\u017eale mita o varnem Afganistanu in nekaj let ni azila podelila prav nikomur – tudi v \u010dasu ko so v drugih evropskih dr\u017eavah mnogi Afganistanci zaradi svojih osebnih okoli\u0161\u010din \u0161e vedno dobivali azil. \u0160e ve\u010d, v zadnjih letih je policija celo na ilegalni na\u010din v BiH vrnila tiso\u010de Afganistancev. Ljudje, ki so se v na\u0161o dr\u017eavo zatekli po pomo\u010d, so bili znova \u017ertev zahodne politi\u010dne odlo\u010ditve – \u010deprav je bila ta zavita v “strokovno” obliko zavrnjene pro\u0161nje za azil. <\/p>\n
Zato je potrebno danes, ko je la\u017e razkrita in se celo na\u0161e oblasti hvalisajo, da “bomo za\u0161\u010ditili na\u0161e afganistanske sodelavce”, znova pogledati zgodovino laganja tako Ministrstva za obrambo kot Ministrstva za notranje zadeve. Obljube bodo namre\u010d hitro pozabljene in na\u0161i uradniki bodo kmalu imeli nove izgovore za zavra\u010danje afganistanskih prosilcev za azil, talibanska vlada pa bo hitro postala nova “stabilizacijska sila”. <\/p>\n
Za ponazoritev si poglejmo nekaj primerov zavrnjenih afganistanskih pro\u0161enj za azil zadnjih let. Iz njih je razvidno, da je bila najprej sprejeta politi\u010dna odlo\u010ditev o zavra\u010danju, nato pa so si uradniki izmi\u0161ljevali kriterije zavra\u010danja. Tako so leta 2016 na\u0161ega tovari\u0161a umetnika, ki je bil preganjan s strani Talibanov, zavrnili z besedami:<\/p>\n
\u201c\u010ce bi bilo umetni\u0161ko ustvarjanje v njegovi kulturi tako nesprejemljivo, kot je to \u017eelel prikazati prosilec, potem niti ne bi imel mo\u017enosti, da bi se razvil v umetnika, torej ne bi imel mo\u017enosti, da bi pel in risal \u017ee v \u0161oli, ne bi mogle najti osebe, ki bi ga lahko to nau\u010dila, ne bi imel tudi podpore dru\u017eine in posledi\u010dno se s tem tudi ne bi mogel pre\u017eivljati. Njegova nadarjenost oziroma nagnjenost k umetnosti, bi bila v tak\u0161nem okolju, kot ga je po eni strani opisal prosilec, zatrta \u017ee v kali.\u201d<\/p>\n
Za vse ostale, ki so bili podvr\u017eeni gro\u017enjam, ob katerih niso mogli zamahniti z roko, pa so izna\u0161li magi\u010dno re\u0161itev: preselijo naj se v Kabul. \u201cOrganizacije, ki spremljajo varnostne razmere v Kabulu so sicer ugotovile porast napadov upornikov v mestu\u2026 Pristojni organ poudarja, da \u010deprav je v zadnjem letu uspelo upornikom v Kabulu lansirati nekaj bolj kompleksnih napadov, ki so tudi zahtevali ve\u010dje \u0161tevilo civilnih \u017ertev kot sicer, varnostna situacija v tem mestu \u0161e zdale\u010d ni tak\u0161na, da bi predstavljal resno gro\u017enjo za posameznega civilista.\u201d<\/p>\n
Tudi v primerih, ko je bil posameznik direktno ogro\u017een od Talibanov in se ne bi mogel preseliti v Kabul, je MNZ s svojo logiko “\u010de bi bil zares ogro\u017een, bi bil \u017ee mrtev”, na\u0161el priro\u010den odgovor: (citiramo iz negativa afganistanskega vojaka) \u201c\u2026\u010de so talibani izvedeli za dejstvo, da se je prosilec nahajal doma in bi ga resni\u010dno \u017eeleli odpeljati, prav gotovo ne bi trkali na vrata in \u010dakali, da se vrata odprejo, niti ne bi dovolili prosilcu, da pobegne skozi druga vrata hi\u0161e.\u201d <\/p>\n
Poglejmo za trenutek \u0161e obravnavo t.i. ranljivih skupin. Recimo mladoletnikov brez spremstva, torej otrok in najstnikov, ki bi po mednarodni zakonodaji morali imeti pozornej\u0161o obravnavo. Navajamo primer fanta, ki je pri\u0161el v Slovenijo star 16 let:<\/p>\n
\u201cIz poro\u010dil lahko razberemo, da je bilo v zadnjih 7 mesecih v provinci XX 145 varnostnih incidentov. Oboro\u017eenih spopadov in letalskih napadov je bilo 102, v 15 primerih je bilo poro\u010dano o nasilju nad posamezniki, eksplozij je bilo 13, itd… To pomeni, da je bila varnost v kraju, ker je \u017eivel prosilec, dobra.\u201c<\/p>\n
V istem primeru smo lahko prebrali: \u201cKorist otroka je vrednostni pojem, ki ga je treba konkretizirati z upo\u0161tevanjem vseh okoli\u0161\u010din posameznega primera. Korist otroka se ugotavlja za vsakega otroka posami\u010dno v razli\u010dnih \u017eivljenskih okoli\u0161\u010dinah in starostnih obdobjih. Prosilec za azil je navedel, da je v Afganistanu \u0161e vedno \u017eiva njegova mama in da sta imela lep odnos. Po mnenju pristojnega organa je tako mogo\u010de slediti na\u010delu otrokove najve\u010dje koristi in to je \u017eiveti s svojo dru\u017eino.\u201d Zato so mu podelili negativ in odlo\u010dbo o deportaciji, v kremplje Talibanov. <\/p>\n
In da se na koncu ustavimo \u0161e pri pravicah \u017eensk, ki so zahodnim silam vedno priro\u010dno opravi\u010dilo za okupacijo islamskih dr\u017eav, hkrati pa tudi za razpihovanje protimigrantske politike doma. Na isti dan, ko so Talibani vkorakali v Kabul, je internet preplavil val fotografij bradatih mo\u0161kih, ki pleskajo \u010dez oglase za poro\u010dne obleke (bele, v zahodnem stilu), na katerih so modeli seveda \u017eenske. Pri tem si ne moremo pomagati, da nam ta nenadna skrb za \u017eenske ne bi povrnila grenkih spominov na vse na\u0161e afganistanske tovari\u0161ice, ki so v Sloveniji prejele zavrnitev pro\u0161nje za mednarodno za\u0161\u010dito. Naj navedemo podatek, da niti ena sama Afganistanka v zadnjih 6 letih, od \u2018migrantske krize\u2019 naprej ni prejela azila, pa naj je potovala z dru\u017eino ali sama. MNZ se bo izgovarjal, da so same samovoljno zapustile azilni dom in odpotovale drugam, a vemo, da to ni res. Mnoge so si tukaj posku\u0161ale ustvariti \u017eivljenje, a so vseeno prejele negativ. Prisiljene so bile zbe\u017eati samo zato, da ne bi bile deportirane v nehumane razmere, ki so jih pognale na pot. Toda MNZ ima izgovor za vse. <\/p>\n
Na\u0161a tovari\u0161ica Z je od otro\u0161tva kot begunka \u017eivela v Iranu in je bila \u017ertev prisilne poroke s starej\u0161im mo\u0161kim, ki jo je \u017eelel odpeljati v Afganistan, z mladoletnim bratom pa so ju brutalno pretepli, ko sta se temu upirala. Zbe\u017eala sta v Evropo in v Sloveniji zaprosila za azil, kjer je MNZ na njeno pro\u0161njo odgovoril takole:<\/p>\n
\u201cPristojni organ ugotavlja, da se navedeni dogodek sploh ni zgodil v njeni izvorni dr\u017eavi, torej v Afganistanu, temve\u010d v Iranu. Glede na to, da je njena izvorna dr\u017eava Afganistan, prosilka pa v postopku mednarodne za\u0161\u010dite uveljavlja te\u017eave, ki so se zgodile v Iranu, ki ni dr\u017eava njenega dr\u017eavljanstva, pristojni organ navedb prosilke v konkretnem primeru ne bo obravnaval, saj jih zavra\u010da kot nerelevantne.\u201d
\nTak\u0161ne in podobne obrazlo\u017eitve smo lahko brali vsa leta, ko se je Afganistan pogrezal globje v vojno in kaos. V tem \u010dasu je bilo tudi ve\u010d oseb v skrajni du\u0161evni stiski tja deportiranih. Ne pozabimo na tovari\u0161a A, ki je zbe\u017eal iz Afganistana zaradi otro\u0161kega su\u017eenjstva. Zaradi svoje preteklosti je trpel hude du\u0161evne stiske, zaradi katerih je zamudil rok za podalj\u0161anje svojega statusa in je bil posledi\u010dno deportiran v dr\u017eavo, kjer nima nikogar, razen svojega starega su\u017enjelastnika. <\/p>\n
Zato v trenutku, ko poslu\u0161amo cel svet vzdihovati ob novicah iz Afganistana, ki so si ga podredili Talibani, ne prena\u0161amo ve\u010d krokodiljih solz na\u0161ih sokrivih oblasti, temve\u010d zahtevamo:<\/strong><\/p>\n\n