Oktobra smo javnost opozorili na sporen postopek vra\u010danja zavrnjenega prosilca za azil na Hrva\u0161ko. Prav v tednu, ko so Evropo pretresali posnetki nasilja hrva\u0161ke policije na meji z BiH, je bil Elmehdi Mire kljub ve\u010dkratnim opozorilom izro\u010den tem istim hrva\u0161kim organom. V zvezi z njegovim primerom smo spro\u017eili pobudo Varuhu \u010dlovekovih pravic, ki je prej\u0161nji teden podal mnenje, v ravnanju slovenske policije pa je odkril \u0161tevilne nepravilnosti. Ker gre za kr\u0161itve, ki se odvijajo redno tudi v primeru drugih zavrnjenih prosilcev za azil, povzemamo tri klju\u010dne ugotovitve Varuha, ki bi morale imeti sistemske u\u010dinke.<\/p>\n
Sporni bilateralni sporazum o vra\u010danju je napa\u010dno uporabljen
\n Kot je znano, se slovenska policija pri vra\u010danju migrantov na Hrva\u0161ko opira na \u201cSporazum med Vlado RS in Vlado RH o izroc\u030citvi in prevzemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito\u201d. Varuh je \u017ee v preteklosti nasprotoval uporabi bilateralnega sporazuma za izvajanje postopkov vra\u010danja, saj le-ta ne vsebuje potrebnih procesnih varstev, v zvezi s tem pa je v drugem primeru tudi vlo\u017eil ustavno prito\u017ebo. A tudi \u010de bi sporazum bil v skladu s slovensko in mednarodno zakonodajo, je pri doti\u010dnem primeru policija opravila izro\u010ditev celo v nasprotju z dolo\u010dili sporazuma samega! Iz sporazuma namre\u010d izhaja, da ga ni mogo\u010de uporabiti za vra\u010danje oseb, ki vec\u030c kot 12 mesecev prebivajo na drz\u030cavnem obmoc\u030cju pogodbenice prosilke. Tako v primeru Elmehdi Mire kot \u0161tevilnih drugih, pa policija uporablja sporazum kot pravno sredstvo za deportacije tudi dve leti po prebivanju oseb v Sloveniji.<\/p>\n<\/li>\n
Pridr\u017eanje na podlagi starih odlo\u010db ni mo\u017eno
\n Varuh je ob pregledu dokumentacije ugotovil, da je bil Elmehdi Mire v Centru za tujce zaprt protizakonito, saj mu je po zavrnitvi ponovne pro\u0161nje za azil policija znova odvzela prostost na podlagi prej\u0161nje odlo\u010dbe. Gre za pogosto prakso policije, ki \u201creciklira\u201d odlo\u010dbe o omejitvi gibanja tujcev tudi leto dni ali ve\u010d, s \u010dimer ob vsakem novem priporu osebi odvzame mo\u017enost prito\u017ebe. Varuh ugotavlja, da gre za protizakonito ravnanje: \u201cUstava Republike Slovenije (URS) v 19. c\u030clenu doloc\u030ca, da ima vsakdo pravico do osebne svobode; odvzem prostosti je dovoljen le v primeru in po postopku, ki ga doloc\u030ca zakon. Temeljni namen teh zahtev je varstvo posameznika pred samovoljo oblasti. Varuh ugotavlja, da ZTuj-2 ne predvideva, da bi se lahko pridr\u017eanje v Centru za tujce izvajalo po delih oziroma da bi se po prenehanju ali prekinitvi pridr\u017eanja lahko posameznik nadalje pridr\u017eal na podlagi iste odloc\u030cbe.\u201d<\/p>\n<\/li>\n
Slovenija je pred izro\u010danjem oseb tujim organom dol\u017ena opraviti oceno tveganja mu\u010denja, ne\u010dlove\u0161kega in poni\u017eujo\u010dega ravnanja
\n Klju\u010dna ugotovitev Varuha se nana\u0161a na dol\u017enost Slovenije pri zagotavljanju varnosti pred mu\u010denjem in poni\u017eujo\u010dim ravnanjem v skladu s 3. \u010dlenom Evropske konvencije o \u010dlovekovih pravicah. \u201cDr\u017eava zato dol\u017ena upo\u0161tevati in ocenjevati tveganja, ki bi lahko ogrozila spo\u0161tovanje vrednot, ki jih zagotavlja omenjena doloc\u030cba konvencije. Iz tega pa izhaja, da dr\u017eava kr\u0161i dol\u017enost v zvezi z zagotavljanjem spo\u0161tovanja prepovedi muc\u030cenja, nec\u030clove\u0161kega ali poni\u017eevalnega ravnanja \u017ee, c\u030ce ob odstranitvi osebe s svojega ozemlja v drugo dr\u017eavo na podlagi dostopnih informacij napac\u030cno oceni tveganje za izpostavljenost ravnanjem, ki nasprotujejo 3. c\u030clenu Evropske konvencije o c\u030clovekovih pravicah, ali c\u030ce te ocene sploh ne napravi.\u201d Slovensko Ministrstvo za notranje zadeve tovrstnih ocen tveganja po lastnih besedah ne opravlja. \u0160e ve\u010d, osebe vra\u010da na Hrva\u0161ko brez vsakr\u0161nih procesnih varstev – in to tudi v situaciji (kot v primeru Elmehdi Mire), ko so pristojni organi na nevarnosti neposredno opozorjeni in je sistemati\u010dno kr\u0161enje \u010dlovekovih pravic v sprejemni dr\u017eavi medijsko tako pokrito, da je znano tudi laikom. \u201cNe gre tudi spregledati, da so se prav v c\u030casu odloc\u030canja o predaji pobudnika na Hrva\u0161ko v domac\u030cih in svetovnih medijih obravnavali primeri konkretnega nasilja hrva\u0161kih policistov nad migranti, kar je potrdilo tudi pristojno ministrstvo sosednje dr\u017eave.3 Iz prilo\u017eene dokumentacije in pojasnil MNZ ni videti, da bi pristojni organi upo\u0161tevali navedeno pri odloc\u030canju o predaji pobudnika.\u201d<\/p>\n<\/li>\n<\/ol>\n
Iz mnenja Varuha \u010dlovekovih pravic je razvidno, da praksa mno\u017ei\u010dnega vra\u010danja migrantov na Hrva\u0161ko nikakor ni zakonita. Pristojni organi se, kljub nenehnim zagotovilom o \u201cstrokovnosti in zakonitosti\u201d izogibajo svojih procesnih dol\u017enosti, saj bi jim le-te onemogo\u010dale hitro vra\u010danje ljudi v razmere na Hrva\u0161kem in BiH, za katere vedo, da so nehumane.<\/p>\n
Dogajanje na mejnih policijskih postajah in v Centru za tujce jasno ka\u017ee na potrebo po bistveno stro\u017ejem nadzoru nad postopki, predvsem pa odmik od politike, ki si je pripravljena zatiskati o\u010di pred sistemati\u010dno zlorabo ljudi na balkanski poti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“dr\u017eava kr\u0161i dol\u017enost v zvezi z zagotavljanjem spo\u0161tovanja prepovedi muc\u030cenja, nec\u030clove\u0161kega ali poni\u017eevalnega ravnanja” Oktobra smo javnost opozorili na sporen postopek vra\u010danja zavrnjenega prosilca za […]<\/a><\/p>\n<\/div>","protected":false},"author":7,"featured_media":982,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-983","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-delovna-skupina-za-azil"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/983","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=983"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/983\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/982"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=983"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=983"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ambasada-rog.demo.wasd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=983"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}