V temu tednu je v medijih zaodmeval primer prosilke za azil, ki ji je bila pro\u0161nja s strani MNZ zavrnjena, \u010de\u0161 da \u201cposilstvo ne predstavlja nehumanega ali poni\u017eujo\u010dega ravnanja\u201d. Odlo\u010dba in izra\u017eanje v njej je upravi\u010deno dvignila sum \u0161ir\u0161e javnosti v kriterije, ki jih uporabljajo in\u0161pektorji MNZ, v njihovo strokovnost, nepristranskost, predvsem pa humanost. \u017dal pa je potrebno tu poudariti, da nikakor ne gre za izjemo \u2013 po letih branja negativnih odlo\u010db smo namre\u010d zasledili mnogo podobnih primerov ne\u017eivljenske krutosti odlo\u010devalcev. Ta pa \u017eal ne izhaja iz kake osebne psihoze posameznih birokratov, pa\u010d pa iz njihove politi\u010dne vloge. Povedano druga\u010de: najprej se ministrstvo odlo\u010di zasledovati dolo\u010deno politiko do razli\u010dnih skupin prosilcev za azil, nato pa odlo\u010devalci napi\u0161ejo odlo\u010dbe, ki sledijo tej odlo\u010ditvi. In ker politi\u010dna odlo\u010ditev nikakor ne sovpada z realnimi humanitarnimi potrebami prosilcev, so odlo\u010devalci prisiljeni v odlo\u010dbe zapisati tudi neverjetne neumnosti. Poglejmo si nekaj najbolj eklatantnih primerov birokratske krutosti.<\/p>\n
Pred dobrim letom dni je s MNZ spremenil svojo politikop do prosilcev za azil iz Eritreje. Spomnimo: gre za najhuj\u0161o afri\u0161ko diktaturo, ki ne priznava osnovnih svobo\u0161\u010din in kjer so prebivalci podvr\u017eeni prisilnemu delu in celo do\u017eivljenskemu slu\u017eenju voja\u0161kega roka. Zato so Eritrejci tista skupina, ki se ji je \u0161irom Evropske Unije z najve\u010djo gotovostjo priznavalo pravico do mednarodne za\u0161\u010dite. Razen v Sloveniji. Pri nas so se na Ministrstvu o\u010ditno odlo\u010dili, da je teh prosilcev v Sloveniji preve\u010d, in da jim je treba \u201cposlati signal\u201d, naj tukaj ne ostajajo. Tako so se za\u010dele vrstiti negativne odlo\u010dbe, ki zavra\u010dajo eritrejske prosilce na podlagi povsem absurdnih sklepov in ki trdijo, da pri\u010devanja humanitarnih organizacij najbr\u017e niso verodostojna.<\/p>\n
Odlo\u010devalcem se je med drugim o ve\u010dletnem obveznem naborni\u0161tvu in prisilnem delu zapisalo:<\/p>\n
\u00bb\u010cetudi slu\u017eenje voja\u0161kega roka v Eritreji ni formalno omejeno in se v\u010dasih raztegne na ve\u010d let, na podlagi dostopnih informacij ni mogo\u010de sklepati, da je to trajno stanje.\u00ab<\/p>\n
\u00bbPoleg tega je potrebno upo\u0161tevati, da prisilno in obvezno delo poteka v obi\u010dajnih okvirih poklicnih aktivnosti, je pla\u010dano in je koristno za skupno dobro. Voja\u0161ka obveznost, kljub posameznim elementom prisile, ne zadostuje za priznanje prisilnega in obveznega dela, saj to poteka ve\u010dinoma v obliki razli\u010dnih dr\u017eavnih slu\u017eb, ki so priznane kot dopustne in ki koristijo gospodarskemu razvoju dr\u017eave ter krepijo enotnost dru\u017ebe.\u00ab Prav ste sli\u0161ali, prisilno delo je o\u010ditno povsem sprejemljivo, \u010de je koristno gospodarskemu razvoju.<\/p>\n
MNZ tudi priznava, da bodo dezerterji verjetno ob vrnitvi res izvensodno kaznovani in zaprti v nehumanih zaporih, in da\u201c\u2026 splo\u0161no stanje v dr\u017eavi in v zaporih sicer lahko pomeni nehumano in poni\u017eevalno ravnanje, vendar pa le-to ni posledica namernega ravnanja dr\u017eave ali organov dr\u017eave in ni povzro\u010deno prosilcu namerno, zato ne zadostuje za priznanje subsidiarne za\u0161\u010dite\u201d. Vidite, pravo pozna re\u0161itev za vse!<\/p>\n
In tako je na podlagi tak\u0161nih in podobnih sklepov Ministrstvo ugotovilo, da se \u201csituacija v regiji izbolj\u0161uje\u201d in kot eno izmed prvih v Evropi obsodilo ve\u010d deset Eritrejcev na deportacijo. Le nekaj mesecev kasneje smo v vseh svetovnih medijih lahko brali o izbruhu vojne in hudih pokolih. Morda bi bilo vendarle bolje, \u010de bi odlo\u010devalci zaupali poro\u010dilom humanitarnih organizacij.<\/p>\n
Praksa z Eritrejo seveda ni nova. Leta 2015 in 2016, ko je v Evropo prihajalo ve\u010dje \u0161tevilo beguncev, je MNZ enako politiko vodilo do Afaganistancev. Ti so v drugih dr\u017eavah v dobivali mednarodno za\u0161\u010dito v veliki ve\u010dini, odlo\u010devalci MNZ pa so potrebovali vse do 2017, da so podelili azil prvemu polnoletnemu prosilcu. Takratne negativne odlo\u010dbe so kar pokale od okrutnih in nerazumnih birokratizmov.<\/p>\n
Ker so varnostne razmere v Afganistanu nevzdr\u017ene, je tako MNZ za varno obmo\u010dje razglasil prestolnico Kabul, kamor bi se lahko po njihovem po zavetje zatekli takoreko\u010d vsi Afganistanci. Odlo\u010ditev so utemeljil s tole ne pretirano prepri\u010dljivo analizo:<\/p>\n
\u201cProsilci bi se lahko vrnili v Kabul, na urbano obmo\u010dje, ki je pod nadzorom vlade in kjer, glede na informacije, obstajajo tudi mo\u017enosti za izpolnjevanje osnovnih \u017eivljenskih potreb.\u201d<\/p>\n
In \u0161e: \u201cOrganizacije, ki spremljajo varnostne razmere v Kabulu so sicer ugotovile porast napadov upornikov v mestu\u2026 Pristojni organ poudarja, da \u010deprav je v zadnjem letu uspelo upornikom v Kabulu lansirati nekaj bolj kompleksnih napadov, ki so tudi zahtevali ve\u010dje \u0161tevilo civilnih \u017ertev kot sicer, varnostna situacija v tem mestu \u0161e zdale\u010d ni tak\u0161na, da bi predstavljal resno gro\u017enjo za posameznega civilista.\u201d<\/p>\n
Seveda tudi v primeru, ko so ljudje direktno ogro\u017eeni od Talibanov, ta gro\u017enja ni nikoli dovolj velika. MNZ dobesedno zasleduje logiko: \u010de bi bil zares ogro\u017een, bi bil \u017ee mrtev. Citiramo iz negativa afganistanskega vojaka: \u201c\u2026\u010de so talibani izvedeli za dejstvo, da se je prosilec nahajal doma in bi ga resni\u010dno \u017eeleli odpeljati, prav gotovo ne bi trkali na vrata in \u010dakali, da se vrata odprejo, niti ne bi dovolili prosilcu, da pobegne skozi druga vrata hi\u0161e.\u201d
\nTo so imeli odlo\u010devalci za povedati o umetniku, ki je be\u017eal pred Talibani:<\/p>\n
\u201c\u010ce bi bilo umetni\u0161ko ustvarjanje v njegovi kulturi tako nesprejemljivo, kot je to \u017eelel prikazati prosilec, potem niti ne bi imel mo\u017enosti, da bi se razvil v umetnika, torej ne bi imel mo\u017enosti, da bi pel in risal \u017ee v \u0161oli, ne bi mogle najti osebe, ki bi ga lahko to nau\u010dila, ne bi imel tudi podpore dru\u017eine in posledi\u010dno se s tem tudi ne bi mogel pre\u017eivljati. Njegova nadarjenost oziroma nagnjenost k umetnosti, bi bila v tak\u0161nem okolju, kot ga je po eni strani opisal prosilec, zatrta \u017ee v kali.\u201d<\/p>\n
Ko ni mo\u017eno zanikati, da so dejansko v nevarnosti, se MNZ re\u0161i prosilcev tako, da ponudi deportacijo kam drugam. Tako so posku\u0161ali v Kabul spraviti mlado Afganistanko, ki je od otro\u0161tva \u017eivela v Iranu in je bila \u017ertev prisilne poroke s starej\u0161im mo\u0161kim, ki jo je \u017eelel odpeljati v Afganistan, z mladoletnim bratom pa so ju brutalno pretepli, ko sta se temu upirala:<\/p>\n
\u201cPristojni organ ugotavlja, da se navedeni dogodek sploh ni zgodil v njeni izvorni dr\u017eavi, torej v Afganistanu, temve\u010d v Iranu. Glede na to, da je njena izvorna dr\u017eava Afganistan, prosilka pa v postopku mednarodne za\u0161\u010dite uveljavlja te\u017eave, ki so se zgodile v Iranu, ki ni dr\u017eava njenega dr\u017eavljanstva, pristojni organ navedb prosilke v konkretnem primeru ne bo obravnaval, saj jih zavra\u010da kot nerelevantne.\u201d
\nTak\u0161ne in podobne obrazlo\u017eitve smo lahko brali vsa leta, ko se je Afganistan pogrezal globje v vojno in kaos. V tem \u010dasu je bilo tudi ve\u010d oseb v skrajni du\u0161evni stiski tja deportiranih.<\/p>\n
Podobnih odlo\u010db so bili dele\u017eni tudi prebivalci Iraka, celo tisti iz Mosula v \u010dasu okupacije s strani Islamske dr\u017eave. Prosilec je v svoji pro\u0161nji navedel, da so mu pripadniki Islamske dr\u017eave ve\u010dkrat grozili s smrtjo, ker se jim ni \u017eelel priklju\u010diti (nova\u010dili so ga zaradi njegovih strokovnih znanj, ki bi jim pri\u0161la prav). MNZ pa je njegovo pro\u0161njo zavrnil z besedami: \u201cNavedbe prosilca o tem, da je bil v Mosulu ogro\u017een zaradi prisotnosti Islamske dr\u017eave, so namre\u010d izrazito splo\u0161ne narave, ki ne temeljijo na prosil\u010devih lastnih izku\u0161njah, ampak na prosil\u010devem ob\u010dutku ogro\u017eenosti \u201c Prosilec je imel torej po mnenju MNZ zgolj ob\u010dutek, da so njegovo mesto zavzeli Isis.<\/p>\n
Spodnji odlomek pa ilustrira, kako celo predlo\u017eitev fotografije grozilnega pisma z nabojem, v katerem \u0161iitske milice prosilcu grozijo s smrtjo, ni bil sprejemljiv dokaz za MNZ, ki kot dokaze sprejema samo forenzi\u010dno preverljive originale:<\/p>\n
\u00bbDol\u017enost prosilca je, da v najve\u010djem mo\u017enem obsegu zagotovi gradivo in informacije, ki pristojnemu organu (in sodi\u0161\u010du) omogo\u010dajo oceno tveganja, ki bi mu bil izpostavljen ob odstranitvi v izvorno dr\u017eavo. Glede na vse navedeno, pristojni organ ugotavlja, da bi se prosilec pri utemeljevanju svoje pro\u0161nje lahko bolje potrudil pri pridobivanju dokazov.\u00ab In kako bi to lahko storil? Njegovi star\u0161i bi pa\u010d morali tvegati \u017eivljenje in poslati originalno pismo po po\u0161ti, kljub temu, da jim po\u0161to redno pregledujejo. Tako MNZ: \u00bbPristojni organ sicer verjame navedbi, da je po\u0161ta, ki gre iz Iraka, morda pregledana, vendar pa dvomi, da bi bila pregledana prav vsaka po\u0161iljka vsakega posameznega dr\u017eavljana. Zato ni nujno, da bi bila pregledana po\u0161iljka, ki bi jo dru\u017eina poslala prosilcu.\u00ab \u0160e en v vrsti koristnih nasvetov, ki jih uslu\u017ebenci MNZ po\u0161iljajo prebivalcem Iraka. Zmotilo jih je tudi dejstvo, da grozilno pismo paravojsa\u0161ke milice ni imelo datuma in podpisa, torej je neverodostojno.<\/p>\n
Tak\u0161ne obravnave pa niso bili dele\u017eni le dr\u017eavljani \u201cvarnih dr\u017eav\u201d kot sta Eritreja in Afganistan. V zadnjih petih letih smo bili pri\u010da ignoriranju najbolj o\u010ditnih humanitarnih norm. Mnogi se \u0161e spominjamo sirske dru\u017eine z bolno matero in otrokom, rojenim v Sloveniji, ki je bila nasilno izgnana na Hrva\u0161ko, a ta primer nikakor ni izoliran.<\/p>\n
V letu 2016 je MNZ o dveh pakistanskih dru\u017einah z 12 otroki, nose\u010do mamo in invalidnim bratom (brez nog in rok), ki so be\u017eali pred lokalno zemlji\u0161ko mafijo in jih oblasti niso za\u0161\u010ditile, zapisalo:<\/p>\n
\u201cRes je sicer, da iz (prosil\u010devih) izjav izhaja, da je bil pred 15 leti ubit njegov brat, da je bil pred 4 leti v napadu zadavljen njegov bratranec, ki je bil poro\u010den z njegovo sestro in da so pred letom in pol s strelom ubili njegovega mlaj\u0161ega brata. Tudi prosilec sam je bil pred 6 leti napaden in v napadu je utrpel te\u017eke po\u0161kodbe (odsekali so mu roke in noge, op), vendar po mnenju pristojnega organa njegove izjave, kot tudi dejstvo, da je bil \u017ee napaden in v napadu po\u0161kodovan, ne dajo dovolj podlage za ugotovitev, da so bila ta dejanja v resnici izvr\u0161ena iz strani sosedov, ki si po njegovi izjavi \u017eelijo polastiti njihove zemlje.\u201d
\nSeznam dru\u017ein, otrok, invalidov in bolnikov, ki so jih uradniki MNZ v zadnjih letih s podobnimi argumenti zavrnili, je izjemno dolg.<\/p>\n
Noro sklepanje MNZ o tem, kaj velja za \u201cponi\u017eujo\u010de in nehumano ravnanje\u201d pa v zadnjih letih s humanitarno krizo na Balkanu dobiva nove razse\u017enosti. Ne gre namre\u010d le za vpra\u0161anje, ali se sme ljudi vra\u010dati v mati\u010dne dr\u017eave, ampak tudi vpra\u0161anje, kaj jih \u010daka ob vrnitvi na Hrva\u0161ko \u2013 kamor so na\u0161e oblasti poslale preko 25.000 migrantov, kjub dejstvu, da so tam pretepeni, mu\u010deni, oropani in ilegalno potisnjeni v nehumana bosanska tabori\u0161\u010da. O tak\u0161nem ravnanju hrva\u0161kih oblasti na evropski ravni ni ve\u010d nobenega dvoma, a Slovenija vztraja pri svojem.
\nTako so nedolgo nazaj opravi\u010dili dublinsko deportacijo begunca na Hrva\u0161ko:<\/p>\n
\u00bb…pristojni organ ugotavlja, da je prosilec navedel, da so tam slabe razmere, da so ga tepli, mu vzeli telefon, ga ve\u010dkrat vrnili v Bosno in Hercegovino in da mu niso omogo\u010dili podati pro\u0161nje za mednarodno za\u0161\u010dito, kljub temu, da je to \u017eeljo izrazil, da ni imel intervjuja, razen razgovora na policijski postaji. …Kar pa je \u0161e precej bolj bistveno je dejstvo, da prosilec govori o obravnavi, ki je je bil domnevno dele\u017een kot nezakoniti migrant in te njegove domnevne izku\u0161nje ne pomenijo, da je mogo\u010de predpostavljati, da bo tak\u0161nega ravnanja dele\u017een kot prosilec za mednarodno za\u0161\u010dito. Pristojni organ tako ugotavlja, da prosilec ni navedel nobenih sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi kazala na to, da bi izvr\u0161itev tega sklepa pripeljala do ne\u010dlove\u0161kega ali poni\u017eujo\u010dega ravnanja s prosilcem.\u00ab Pri tem sklepanju bi seveda lahko MNZ opazoval kar samega sebe in pre\u0161tel, koliko prosilcev za azil so sami na hitro spremenili v \u00bbilegalne migrante\u00ab in jih pognali v mu\u010dilno verigo vra\u010danj po Balkanu.<\/p>\n
Podobne primere absurdov bi lahko na\u0161tevali v nedogled, saj je IZGON<\/strong> \u017ee od za\u010detka strategija slovenske azilne politike.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"